Imago clipeata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Imago clipeata na konzulskem diptihu Areobindusa Dagalaiphusa Areobindusa, rimski konzsul leta 506 (Louvre).

Imago clipeata (latinsko, ‘portret na okroglem ščitu’) je izraz v umetnosti, ki se po navadi uporablja za slike prednikov, znanih ljudi ali pokojnikov na okroglem ščitu (v latinščini: clipeus). V rimskem svetu so jih uporabili za prikazovanje rodovnega družinskega drevesa v patricijskih hišah Republike, kot je opisal Plinij, Historia Naturalis 35, 4-11.[1]

Ti ščitni portreti so vidni v arhitekturnih kiparskih dekoracijah, na sarkofagih in na standardih rimskih legij med mnogimi drugimi vrstami predstavitev v rimskem in zgodnjem krščanskem svetu. V italijanskih baročnih slikah so medaljonski portreti, ki jih podpirajo nimfe ali geniji, pomenili apoteozo. V tem kontekstu se pogosto imenujejo tondi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Winkes, Rolf: Clipeata imago, Bonn 1969. Winkes, Rolf : Pliny's chapter on Roman funeral customs in the light of Clipeatae imagines, American Journal of Archaeology 83, 1979, 481-484.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Description and reproduction of Imago clipeata at the Forum of Augustus on the Athenian Acropolis Arhivirano 2005-04-12 na Wayback Machine.