Imago clipeata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Imago clipeata na konzulskem diptihu Areobindusa Dagalaiphusa Areobindusa, rimski konzsul leta 506 (Louvre).

Imago clipeata (latinsko, ‘portret na okroglem ščitu’) je izraz v umetnosti, ki se po navadi uporablja za slike prednikov, znanih ljudi ali pokojnikov na okroglem ščitu (v latinščini: clipeus). V rimskem svetu so jih uporabili za prikazovanje rodovnega družinskega drevesa v patricijskih hišah Republike, kot je opisal Plinij, Historia Naturalis 35, 4-11.[1]

Ti ščitni portreti so vidni v arhitekturnih kiparskih dekoracijah, na sarkofagih in na standardih rimskih legij med mnogimi drugimi vrstami predstavitev v rimskem in zgodnjem krščanskem svetu. V italijanskih baročnih slikah so medaljonski portreti, ki jih podpirajo nimfe ali geniji, pomenili apoteozo. V tem kontekstu se pogosto imenujejo tondi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Winkes, Rolf: Clipeata imago, Bonn 1969. Winkes, Rolf : Pliny's chapter on Roman funeral customs in the light of Clipeatae imagines, American Journal of Archaeology 83, 1979, 481-484.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Description and reproduction of Imago clipeata at the Forum of Augustus on the Athenian Acropolis