Ogled vira Iglavci

{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = Iglavci
| fossil_range = {{fossil range|Moscovian|recentno|[[Karbon]] – [[Holocen|recentno]]}}
| image = Abies koreana (szyszki).JPG
| image_width = 240px
| image_caption = ''[[Abies koreana]]''
| regnum = [[Plantae]]
| divisio = '''Pinophyta'''
| classis = '''Pinopsida'''
| subdivision_ranks = Redovi in družine
| subdivision = 
* [[Cordaitales]] †
* [[Pinales]]
** [[Pinaceae]] (borovke)
** [[Araucariaceae]] (aravkarijevke)
** [[Podocarpaceae]] (podokarpovke)
** [[Sciadopityaceae]]
** [[Cupressaceae]] (cipresovke)
** [[Taxaceae]] (tisovke)
** [[Cheirolepidiaceae]] †
* [[Vojnovskyales]] †
* [[Voltziales]] †
| synonyms = * Coniferophyta
* Coniferae
}}

'''Iglavci''' ali '''storžnjaki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Pinophyta''') so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste [[golosemenke]]. 

To so bogato razvejana, pogosto [[smola|smolnata]] [[drevo|drevesa]], redkeje tudi [[grm]]i z večinoma [[les|olesenelim]] [[steblo]]m (deblom) in številnimi majhnimi, iglastimi ali luskastimi [[rastlinski list|listi]], ki so prilagojeni na pomanjkanje vode.

Enospolni [[cvet]]ovi so v različno oblikovanih [[storž]]ih, ženski storži so večinoma oleseneli.

==Evolucija==

Prvi iglavci so v fosilnem zapisu, najdemo jih v poznem [[Karbon|karbonskem]] obdobju (pred okoli 300 milijoni let) in so verjetno potomci rodu [[Cordaites]]. Rastline so se prilagodile na manjše količine vode, moške spermalne celice razširjajo neodvisno od vode s pomočjo peloda. Spadajo med semenke, ker se embrio začne razvijati v semenu. Iglavci se ena izmed taksonomskih skupin, ki so preživele [[permsko-triasno izumrtje]].

==Morfologija==
Vsi živi iglavci so lesnate rastline, najpogostejša so drevesa, ki imajo ravno deblo in stranske veje. Veliko iglavcev izloča izrazito dišečo smolo za zaščito pred žuželkami, okužbami in glivičnimi okužbami ran (Fosilne smole otrdijo v oranžno barvo in se imenujejo jantar). Velikost zrelih iglavcev se giblje od manj kot en meter pa do več kot 100 metrov. Iglavci lahko dosežejo velike velikosti in precejšnji premer debla. Najvišji je v Coast Redwood ([http://en.wikipedia.org/wiki/Sequoia_sempervirens Sequoia sempervirens]), z višino 115,55 metrov. Največji je [[mamutovec]] (''Sequoiadendron giganteum''), s prostornino 1486,9&nbs;kubičnega metra, najdebelejši ali drevo z največjim premerom debla je montezumova cipresa (''[[Taxodium mucronatum]'') z 11,42&nbsp;metra v premeru. Najstarejši pa je dolgoživi bor (''[[Pinus longaeva]]''), ki šteje 4700&nbsp;let.

== Zunanje povezave ==
* [http://tolweb.org/tree?group=Conifers&contgroup=Spermatopsida Tree of Life: Conifers]

{{letvica predmta|b = |commons = |d = |n = |q = |s = |species =Pinophyta |v = |voy = |wikt = iglavec |portal =Biologija }}
{{Iglavci}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Iglavci| ]]
{{botanična škrbina}}