Pojdi na vsebino

Hvitträsk

Hvitträsk

Hvitträsk je kompleks dvorcev v Kirkkonummiju na Finskem, približno 30 kilometrov zahodno od Helsinkov. Zasnovali so ga kot studio dom člani finskega arhitekturnega biroja Gesellius, Lindgren, Saarinen, kasneje pa je postal zasebna rezidenca Eliela Saarinena. Trenutno deluje kot muzej.

Opis[uredi | uredi kodo]

Poštna znamka iz leta 1978

Gradnja se je začela, ko je podjetje leta 1901 kupilo parcelo. Gradnja je bila večinoma dokončana do leta 1903.[1][2][3][4] Hiša je dobila ime po jezeru Vitträsk, ob katerem je bila zgrajena. [H]vitträsk dobesedno pomeni 'Belo jezero'. Danes je Hvitträsk muzej, odprt za javnost. Dvorec z rdečo streho, ki gleda proti jezeru, je glavna muzejska stavba, rjavkasta stavba, ločena na drugi strani z dvoriščem, pa je kavarna. Spodaj ob jezeru je tudi manjša savna.[5]

Leta 1922 je Lindgrenova hiša na severni strani delno pogorela. Sin Eliela Saarinena Eero Saarinen je na njenem mestu v letih 1929–33 zasnoval novo stavbo.[6]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Hvitträsk Historiaa«. Kansallismuseo. 23. januar 2018. Pridobljeno 28. junija 2020.
  2. »Hvitträsk«. Museot. Pridobljeno 28. junija 2020.
  3. »Hvitträsk Museum«. Visit Espoo. Pridobljeno 28. junija 2020.
  4. »Hvitträsk, Kirkkonummi«. Museovirasto Restauroi. Pridobljeno 28. junija 2020.
  5. »Hvittärskin ateljeehuvila«. Valtakunnalliset merkittävät rakennetut kulttuuriympäristöt RKY. Pridobljeno 28. junija 2020.
  6. Koskela, Anna (19. september 2017). »Hvitträsk Vaimojen vaihto ja kummituksia«. Tämä Matka. Pridobljeno 28. junija 2020.

Predstavljeno v publikacijah[uredi | uredi kodo]

  • Moderne Bauformen 6, št. 4 (1907): 159–62;8, št. 8 (1909): 350, 353.
  • Hemma och Ute 3, (avgust 1913): 210–14; 3 (september 1913): 234–5.
  • American Architect and Architectural Review 124 (26. september 1923): 19 pls.
  • Arkkitehti št. 11–12 (1943): 24.
  • Arhitekturna revija 139 (februar 1966): 152–54.
  • Oblikovanje prostora št. 133 (september 1975): 91–94
  • Connaissance des Arts št. 238 (december 1971): 108–13, 192.
  • New York Times 13. februar 1966, VI, str. 64.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]