Hudodelci (film)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hudodelci
RežijaFranci Slak
ProdukcijaDanijel Hočevar
ScenarijJože Dolmark
Franci Slak
Temelji naHudodelci (Marjan Rožanc)
FotografijaBoris Turković
MontažaVuksan Lukovac
Studio
Art film 80
Viba film
Datum izida
28. oktober 1987
Dolžina
90 minut
DržavaSR Slovenija
SR Srbija
Jezikhrvaški
srbski
italijanski
slovenski
angleški

Hudodelci je slovenski dramski film iz leta 1987, posnet po istoimenskem romanu Marjana Rožanca.

Govori o zamejskem Slovencu in kriminalcu Petru Bordonu, informbirojevski žrtvi.

Film je bil del tekmovalnega programa na 38. berlinskem filmskem festivalu l. 1988.[1]

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Peter Bordon, zamejski Slovenec, se v prvih povojnih letih iz Trsta zateče v Ljubljano. Spoprijatelji se s tremi starejšimi italijanskimi komunisti, ki so tudi pribežali iz Julijske Krajine. Leta 1948 jih varnostna služba zaprosi za posredovanje v Trstu. Italijani sodelovanje zavrnejo, Peter pa se ponudi, da nalogo opravi sam in to predvsem zato, da bi zopet srečal ljubljeno Florence, učiteljico angleščine.

Produkcija[uredi | uredi kodo]

Snemanje je od 24. marca 1987 potekalo tudi v novomeških zaporih, kjer je Slak posnel že svoj film Eva. Nekateri pazniki so nastopili v stranskih vlogah. Med naslednjimi snemalnimi lokacijami so omenili Reko, Pančevo, Beograd in Zrenjanin. Planirali so štirideset snemalnih dni.[2][3] Producent naj ne bi dovolil Slaku uporabe črnobelega filmskega traku.[4]

Kritike[uredi | uredi kodo]

Poznavanje Rožančeve knjige je po Lilijani Resnik (Delo) omogočilo lažje razumevanje filma, ki je dovolj zapleten s časovnimi in prostorskimi preskoki. Pohvalila je dobro posnete in odigrane filmske nize, zmotila pa jo je montaža, ki je povzročila težave z ritmom. Opazila je, da se Slak zanaša na akcije in reakcije junakov in želela si je malo bolj globoke posege v duševnost glavnega junaka, ki bi po njenem omilili zastoje in razčistili glavno poanto. Pohvalila je glasbo, fotografijo in glavnega igralca ter film, ki je kljub pomanjkljivostim celovit in eden od viškov med podobnimi izdelki režiserjev Grlića in Kusturice.[5]

Zasedba[uredi | uredi kodo]

Ekipa[uredi | uredi kodo]

  • glasba: Bugenhegen/Laibach
  • fotografija: Boris Turković
  • montaža: Vuksan Lukovac
  • scenografija: Janez Kovič
  • kostumografija: Bjanka Adžić Ursulov
  • maska: Halid Redžebašić

Predvajanje[uredi | uredi kodo]

Film je bil slovesno predvajan 16. novembra 1987 v Cankarjevem domu.[6] Premiera je bila tudi v Kopru, film so predvajali še v Piranu, Izoli in drugih priobalnih krajih.[7]

Izdaje na nosilcih[uredi | uredi kodo]

  • Hudodelci. videokaseta. Andromeda, 1996

Nagrade[uredi | uredi kodo]

  • 1989: nagrada Prešernovega sklada za režijo

Teden domačega filma 1987[uredi | uredi kodo]

  • zlata nagrada Metod Badjura za režijo
  • zlata nagrada Metod Badjura za glasbo
  • priznanje Metod Badjura za scenografijo
  • priznanje Metod Badjura za zvok: Hanna Preuss Slak
  • debitant leta: Mario Šelih

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Berlinale: 1988 Programme«. berlinale.de. Pridobljeno 5. marca 2011. (angleščina)
  2. Hudodelci v novomeških zaporih. str. 20. Dolenjski list (02.04.1987), letnik 38, številka 13. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  3. Zapori kot filmski studio. str. 1. Dolenjski list (26.03.1987), letnik 38, številka 12. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. Pelko, Stojan. Ob tednu slovenskega filma. str. 10. Dolenjski list (12.03.1987), letnik 38, številka 10. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  5. Resnik, Lilijana. str. 4. Delo (19.11.1987), letnik 29, številka 270. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  6. str. 6. Delo (16.11.1987), letnik 29, številka 267. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  7. Bogata filmska jesen. str. 6. Dolenjski list (07.01.1988), letnik 39, številka 1. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]