Hipodermična igla
Model hipodermične igle (tudi: učinek dražljaj-odziv) je v medijskih študijah koncept, da občila neposredno učinkujejo na pasivna občinstva.
Model predpostavlja, da ljudi enotno vodijo njihovi biološki »nagoni« in da se odzivajo bolj kot ne predvidljivo na vsak dražljaj.[1] Občila predstavlja kot hipodermične igle, ki vbrizgavajo sporočila v pasivne množice, te pa se hipoma odzivajo nanje. Javnost tako ne more ubežati vplivom občil.[2] Soroden je model čarobnega naboja.[3]
Modela pogosto pripisujejo Haroldu Lasswellu in njegovi knjigi Propaganda Technique in the World War (1927), pri čemer pa noben od njiju ni omenjen v knjigi. Avtor v resnici utemeljuje, da je bil vzpon različnih političnih struj po Evropi »skoraj neizbežna posledica izolacije posameznika v atomizirani družbi«.[4] Novejše študije o zgodovini komunikologije nakazujejo, da sta morda v resnici izmišljena za blatenje kritikov propagande v Združenih državah Amerike, ko so prevladujoče politične struje prevzele tehnike propagande v boju proti fašizmu in komunizmu.[5][6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Lowery, Shearon (1995). Milestones in Mass Communication Research: Media Effects. Longman Publishers. str. 400. ISBN 9780801314377.
- ↑ Croteau, D.; Hoynes, W. (1997). Media/society: industries, images, and audiences. Pine Forge Press. ISBN 9780803990654.
- ↑ Berger, Arthur (1995). Essentials of Mass Communication Theory. doi:10.4135/9781483345420. ISBN 9780803973572.
- ↑ Chafee, Steven H.; Hoccheimer, John L. (1985). »The beginnings of Political Communications Research in the United States: Origins of the 'Limited effects' model«. V Rogers, Everett M.; Balle, Francis (ur.). The Media Revolution in American & Western Europe. Norwood, New Jersey: Ablex Publishing. str. 267–296.
- ↑ Lubken, Deborah (2008). »Remembering the Straw Man: The Travels and Adventures of Hypodermic«. V Park, D.W.; Pooley, J. (ur.). The history of media and communication research: contested memories. Peter Lang Publishing.
- ↑ Sproule, J. Michael (1989). »Progressive propaganda critics and the magic bullet myth«. Critical Studies in Mass Communication. 6 (3): 225–246. doi:10.1080/15295038909366750.
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |