Hidrija (posoda)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rdečefiguralna hidrija, okoli 360–350 pr. n. št., iz Pestuma; navpični ročaj, ki se je uporabljal za polivanje, je na nasprotni strani (Oddelek grških, etruščanskih in rimskih antičnih umetnin, Louvre)

Hidrija (grško ὑδρία, hydria) je vrsta posode za prenašanje vode v keramiki in kovini antične Grčije. Ima tri ročaje. Dva horizontalna ročaja na obeh straneh trupa so uporabljali za dviganje in prenašanje posode. Tretji ročaj, navpičen, ki je v središču drugih dveh ročajev, so uporabljali za nalivanje. Če tretji ročaj manjka, se posoda imenuje kalpis. Našli so jo v rdečefiguralni in črnofiguralni tehniki. Pogosto so upodobljeni prizori iz grške mitologije, ki kažejo moralne in socialne obveznosti.

Hidrije so uporabljali tudi za shranjevanje pepela v grobovih in zbiranje glasovnic na volitvah. [1]

V 5. stoletju pr. n. št. so grški obrtniki ustvarjali tudi hidrije iz brona. Nekatere so bile bogato okrašene s podrobnimi figurami. Eno iz 6. stoletja hranijo v Zgodovinskem muzeju v Bernu. [2] Take posode so znane tudi iz minojskega obdobja.

Regina vasorum ('Kraljica vaz') je znana hidrija iz poznega 4. stoletja pred našim štetjem, ki jo hranijo v Ermitažu. Najdena je bila v Italiji.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Hydria", Classical Art Research Centre, Oxford, Beazley Archive
  2. Barry Cunliffe, The Ancient Celts (Penguin, 1999), fig. 36 on p. 53.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]