Pojdi na vsebino

Heliktit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Heliktit (iz gr. helix (ἕλιξ) 'viba, spirala' + tit) je navadno tanek ukrivljen ali zalomljen kapnik, saj lahko raste v vse smeri. Največji heliktit v Sloveniji je v Leopardovi jami, stegnjen bi meril ok. 1 m.[1]

Redka oblika heliktitov ima obliko ribje plavuti, Sonorske jame pri Sonori, Texas.
Heliktiti v jami Treak Cliff Cavern v Derbyshiru

Nastanek

[uredi | uredi kodo]

Vzroki za nastanek heliktitov niso povsem pojasnjeni. Ključno vlogo ima očitno kapilarni dvig vode, ki izniči silo težnosti in omogoči odlaganje zlasti kalcita in aragonita v nepričakovanih smereh. Danes kaže, da kapilarnost ni odvisna le od tankosti cevke, ampak tudi od biotskih dejavnikov. Nekdaj se je predvidevalo, da je različna usmerjenost heliktitov posledica gibanja jamskega zraka, vendar je predpostavka dvomljiva, saj se gibanje jamskega zraka (zaradi nihanja zračnega tlaka na površju) spreminja mnogo hitreje kot raste kapnik, več heliktitov pa so našli v zasutih dvoranah s tako rekoč nezaznavno sapo.[2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Zloženka Leopardova Jama. Pripravili: arhiv ZRSVN, Marjan Grm, Jamarsko društvo Kraški leopardi, NTF Univerze v Ljubljani, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine. Miren Kostanjevica« (PDF). 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (pdf) dne 24. avgusta 2015. Pridobljeno 8. marca 2017.
  2. »Helictites« (html). Pridobljeno 8. marca 2017.