Hekat
.svg)
Hekat (transkribirano HqA.t) je bil staroegipčanska prostorninska enota za merjenje žita, kruha in piva, ki je merila 4,75 L.[1][2] Obstajala sta tudi dvojni hekat (hekati),[3] ki je meril 9,5 L, in dvojni hekati (hekat fedu),[4] ki je meril 19 L.
Do Novega kraljestva je bil hekat desetina, kasneje pa šestnajstina khara. V Novem kraljestvu je bila uvedena nova prostorninska enota oipe (transkribirano ip.t), ki je meril štiri hekate. Hekat je bil razdeljen na manjše enote hin (1/10), dža (1/64) in ro (1/320 hekata). Najmanjše so bile primerne tudi za zdravila. Tanja Pommerening je leta 2002 vrednost dža v Srednjem kraljestvu ocenila na 1/64 hekata (75 cm3), v Novem kraljestvu pa na 1/64 oipe (1/16 hekata ali 300 cm3), kar pomeni, da je bil dža izražen z najmanjšim ulomkom Horovega očesa. Pommereningova domneva, da se je sprememba v Novem kraljestvu zgodila z zamenjavo hekata z oipejem kot uradno faraonsko kontrolno enoto za prostornino.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Ancient jugs hold the secret to practical math in Biblical times.
- ↑ Adel Kamel: Maße und Gewichte, Kemet Heft 4/2000, str. 39.
- ↑ Hekati:
- ↑ Hekat fedu:
Viri[uredi | uredi kodo]
- Gillings, Richard: Mathematics in the Time of the Pharaohs, Dover, ponatis Cambridge, Mass, MIT Press 1972, ISBN|0-486-24315-X.
- Pommerening, Tanja: Altagyptische Holmasse Metrologish neu Interpretiert and relevant pharmaceutical and medical knowledge, abstract, Philipps-Universität, Marburg, 8. november 2004.
- Vymazalova, H. (2002): The Wooden Tablets from Cairo: The Use of the Grain Unit HK3T in Ancient Egypt, Archiv Orientalai, Charles U., Praga, str. 27-42.