Harbavillski triptih

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Srednji list, zgornji panel: Deesis - Kristus, Marija in Janez Krstnik
Recto, popoln pogled, 28 x 24 cm.

Harbavillski triptih je bizantinski triptih iz slonovine iz sredine 10. stoletja z Deesis in drugimi svetniki, zdaj v Louvru. Na nekaterih slikah so še vedno vidni sledovi barve. Velja za najboljšo in najbolje ohranjeno »Romansko skupino« slonovine iz delavnice v Konstantinoplu, verjetno tesno povezana s cesarskim dvorom.

Skupina prevzema ime iz plošče iz slonovine Roman in Evdokija v kabinetu des Médailles v Francoski narodni knjižnici (Bibliothèque nationale de France) v Parizu, ki prikazuje Kristusa, ki krona cesarja, imenovanega kot Roman in njegovo cesarico. To je Roman II., kronan leta 959 ali morda Roman IV., kronan leta 1068. Sorodna dela so v Rimu, Vatikanu in Moskvi, to zadnje kronanje, verjetno iz leta 944[1].

Iz te Romanove skupine je Harbavillski triptih »daleč najboljši, ker kaže na eleganco in občutek, ki je v drugih odsoten. Vsi so v poliranem, elegantnem slogu, značilnem za dvorno šolo«.[2] Druge skupine slonovine so bile tudi identificiirane, in domnevno predstavljajo rezultate različnih delavnic, morda tudi z dvora, vendar na splošno nižje kakovosti.[3]. Ker je večje število slonovine ohranjene kot panelne slike iz obdobja, so zelo pomembne za zgodovino makedonske umetnosti.

Vse strani triptiha so v celoti izrezbarjene, z več svetniki na zunanjih stranskih listih in izdelano dekorativno shemo na hrbtu osrednjega lista.

Prvotna zgodovina slonovine je neznana. Ime je dobila po prvem znanem lastniku, antikvarju Louis-Françoisu Harbavilleu (1791-1866), ki jo je podedoval od družine Beugny de Pommeras iz Arrasa. Leta 1891 so jo kupili v Louvru od Harbavillejevih vnukov in dedičev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ David Talbot-Rice, Byzantine Art, 3rd edn 1968, Penguin Books Ltd, pp. 442-8
  2. ↑ Talbot-Rice, op. cit. p.446
  3. ↑ Originally by Goldschmidt and Kurt Weitzmann, Die byzantinischen Elfenbeinskulpturen des X.-XIII. Jahrhunderts, Berlin, 1930-34

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Evans, Helen C. & Wixom, William D., The glory of Byzantium: art and culture of the Middle Byzantine era, A.D. 843-1261, no. 80, 1997, The Metropolitan Museum of Art, New York, ISBN 9780810965072; full text available online from The Metropolitan Museum of Art Libraries

Gallery[uredi | uredi kodo]

  • Levi list, zgornji panel: sveti Teodor iz Amasije, Teodor Stratelat
    Levi list, zgornji panel: sveti Teodor iz Amasije, Teodor Stratelat
  • Levi list, spodnji panel: sv. Evstrat in Areta. V rondelih, sv. Merkurij in Tomaž apostol.
    Levi list, spodnji panel: sv. Evstrat in Areta. V rondelih, sv. Merkurij in Tomaž apostol.
  • Srednji list, spodnji panel: apostoli Jakob, Janez, Peter, Pavel in Andrej
    Srednji list, spodnji panel: apostoli Jakob, Janez, Peter, Pavel in Andrej
  • Desni list, zgornji panel: sveti Jurij in sveti Evstahij]
    Desni list, zgornji panel: sveti Jurij in sveti Evstahij]
  • Desni list, spodnji panel: sv. Demetrij in sv. Prokopij. V rondelih, sv. Filip apostol in sv. Pantaleimon
    Desni list, spodnji panel: sv. Demetrij in sv. Prokopij. V rondelih, sv. Filip apostol in sv. Pantaleimon
  • Verso, polni pogled
    Verso, polni pogled
  • Verso srednji list: predstavlja triumfalni križ v Raju, z dvema drevesoma življenja in napisom Iesou Christos nika’’ (‘Jesus Kristus zavojevalec’)
    Verso srednji list: predstavlja triumfalni križ v Raju, z dvema drevesoma življenja in napisom Iesou Christos nika’’ (‘Jesus Kristus zavojevalec’)
  • Plošča Roman in Evdokija.
    Plošča Roman in Evdokija.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Harbavillski triptih.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Harbavillski_triptih&oldid=5714027«