Pojdi na vsebino

Guillaume Apollinaire

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Guillaume Apollinaire
RojstvoWilhelm Albert Włodzimierz Apollinaris de Wąż-Kostrowicky
26. avgust 1880({{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][…]
Rim[3][4]
Smrt9. november 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…] (38 let)
Pariz[3][4]
Poklicpesnik, pisatelj, dramatik, likovni kritik, pisec dnevnika, pripovedovalec zgodb, literarni kritik, risar, televizijski igralec, filmski scenarist
Narodnostfrancoska
Državljanstvo Francija[5]
Literarno gibanjezačetnik nadrealizma
Podpis

Guillaume Apollinaire [apolinêr], francoski pesnik in umetnostni kritik, * 26. avgust 1880, Rim, † 9. november 1918, Pariz.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Apollinaire s pravim imenom Wilhelm Apollinaris de Konstrowitsky se je rodil kot nezakonski sin Poljakinje in italijanskega plemiča. Mladost je preživel v Italiji, študiral v Franciji in po letu 1899 živel v Parizu. Bil je član umetniškega kroga, v katerem se je začela smer kubizma. V prvi svetovni vojni se je bojeval kot prostovoljec in bil težko ranjen. Umrl je leta 1918 v Parizu za posledicami španske gripe. Pokopan je na pariškem pokopališču Père-Lachaise. Poleg dramskih tekstov in esejev je pisal predvsem lirske pesmi. S programom Novi duh in pesniki (L'esprit novueavu et les poètes, 1918) ter pesniškima zbirkama Alkoholi (Alcools, 1913) in Kaligrami (Calligrammes, 1918)[6] je postal ustvarjalec novega lirskega sloga.

Apollinairova lirika je s svojimi razpoloženji, osebno izpovednostjo in muzikalnostjo marsikje navezana še na novoromantično izročilo, obenem pa zlasti v obliki predhodnik modernih struj. Z opuščanjem ločil, svobodno igro asociacij in podzavesti, z nelogičnim prikazovanjem časa in prostora je vnesel kubizem v književnost ter nakazal pot dadaizmu in celo nadrealizmu, ki ga je tudi poimenoval.[7]

  1. 1 2 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 1 2 Guillaume Apollinaire
  3. 1 2 Record #118503634 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. 1 2 Λεξικό Νεοελληνικής Λογοτεχνίας: Πρόσωπα, Έργα, Ρεύµατα, ΌροιΑθήνα: 2007. — str. 145. — ISBN 978-960-16-2237-8
  5. spletna zbirka Museum of Modern Art
  6. Veliki splošni leksikon. DZS, Ljubljana 2006.
  7. Kos, Janko. Pregled svetovne književnosti. DZS, Ljubljana 1982

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]