Pojdi na vsebino

Veliki Klek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Grossglockner)
Veliki Klek / Grossglockner
Veliki Klek iz jugozahoda
Najvišja točka
Nadm. višina3798 m
Prominenca2423 m
Izolacija175 km
Koordinate47°04.492′N 12°41.715′E / 47.074867°N 12.695250°E / 47.074867; 12.695250
Geografija
LegaKoroška in vzhodna Tirolska,  Avstrija
GorovjeVisoke Ture
Pristopi
Prvi pristop28. julij 1800, Sepp in Martin Klotz, Martin Reicher, še 2
Najlažji pristopčez ledenik

Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm; 47°04.492′N 12°41.715′E / 47.074867°N 12.695250°E / 47.074867; 12.695250) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza. Njegova relativna višina je za Mont Blancom druga najvišja v Alpah. Veliki Klek leži na meji med Koroško in vzhodno Tirolsko.

Prvi poskus splezati na goro (leta 1799) se je ponesrečil. Poleti 1800 je druga odprava, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm-Raifferscheid in krški knezoškof, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. V odpravi je sodeloval tudi Slovenec Valentin Stanič, ki je z barometrom izmeril točno višino gore.

Zelo znana je tudi panoramska cesta »Großglockner-Hochalpenstraße« med krajema Heiligenblut in Fusch, ki je bila zgrajena med letoma 1930 in 1935, doseže pa višino 2572 m.

Ob lepem vremenu je Veliki Klek viden tudi z vrhov Julijskih Alp.

Marko Pernhart

[uredi | uredi kodo]

Koroški Slovenec Marko Pernhart (1824–1871) je bil strastni slikar gorskih krajin in se je mnogokrat vzpel na vrh Velikega Kleka in Triglava, kjer je v zgodnji dobi turizma, še pred prihodom sodobnih fotografskih tehnik, slikal znamenite panoramske slike.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]