Grafit (umetnost)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Grafitar na delu

Grafit (mn. grafiti) je umetniška risba, napis ali slika na javni površini (največkrat na zidu) narejen s kredo, ogljem ali sprejem. Grafit je tipičen za subkulturo velikih mest in pogosto vsebuje politična sporočila oz. uporniški odnos do socialnih norm.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Grafit s protestno noto po rušenju Roga (ljubljanski grb ima namesto zmaja narisan simbol evra)

Izraz izhaja iz italijanske besede graffito, ki pomeni podobo ali napis, ki nastane s strganjem po trdi površini (iz graffiare = praskati). Množinska oblike besede, graffiti, se je v večino svetovnih jezikov prenesla s pomenom stenski napis ali podoba, s posebnim poudarkom na poljudnem izvoru in večinoma kontestativni vsebini.

Slovenija Republika Banana
Grafit v Ajdovščini

Grafiti v umetnosti[uredi | uredi kodo]

Grafit se v umetnosti obravnava kot oblika lastnega likovnega izražanja, ki nemalokrat razbija monotonost urbanega javnega prostora in na drugačen način opozarja na npr. namen ali posebnost objekta, aktualnosti v družbi, prostoru, včasih tudi na humoren in nevsakdanji način.

Nekateteri grafitarji so s svojimi deli v značilnem slogu dosegli širšo in celo mednarodno prepoznavnost.

Znani ustvarjalci[uredi | uredi kodo]

Banksy je anonimni britanski ulični umetnik, politični aktivist in filmski režiser, ki deluje od 90. let prejšnjega stoletja. Njegova satirična ulična umetnost in subverzivni epigrami združujejo temen humor z grafiti, izvedenimi v izraziti tehniki stenciranja.

Grafiti Banksya[uredi | uredi kodo]