Grad Zuylen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grad Zuylen
Slot Zuylen
Oud-Zuilen, pri Utrechtu, Nizozemska
Grad Zuylen z jarkom, v ospredju kačji zid
Grad Zuylen, med 1700 in 1751
Grad Zuylen se nahaja v Nizozemska
Grad Zuylen
Grad Zuylen
Koordinati52°7′37.56″N 5°4′23.11″E / 52.1271000°N 5.0730861°E / 52.1271000; 5.0730861
VrstaGrad
Informacije o nahajališču
LastnikFundacija Grad Zuylen
Odprto za
javnost
Da
Stanjedobro
Spletna stranwww.slotzuylen.nl
Zgodovina nahajališča
Zgrajeno1510 – 1522, kasneje dopolnitve in naknadne prilagoditve
Zgradilglavna in vhodna stavba, morda načrt Rombout II. Keldermans; 1752 obnovil Jacob Marot; park je delno zasnoval J.D. Zocher Jr. (1841);
V uporabim.dr. muzej, prebivališče
Gradbeni
materiali
les, kamnina tuf
Belle van Zuylen, ki jo je naslikal Guillaume de Spinny (1759) na Gradu Zuylen

Grad Zuylen (nizozemsko Slot Zuylen) je grad viteški plemiški dvor, ki stoji v vasi Oud-Zuilen v bližini mesta Utrecht. Gledano iz Utrechta se nahaja na začetku regije Vecht.


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V prvi polovici 13. stoletja natančneje 1247 je na mestu sedanjega gradu gospod Gijsbert Suilenski in Anholtski zgradil bivalno-obrambni grad v obliki stolpa.

V 14. stoletju so utrdbo razširili z viteško dvorano. Družina Zuylenskih se je sicer razdelila na različne veje: družina Zuylenskih je ostala gospodar na gradu do 14. stoletja. Rodbina Zuylenskih, ki je imela v začetku 14. stoletja v lasti tudi grad Anholt tik ob meji v Nemčiji, je po moški liniji izumrla leta 1380 s smrtjo Friderika Zuylenskegaa. Njegova sestra Alienora je podedovala posest v Knezoškofiji Utrecht (t.i. Stichtu), medtem ko je druga sestra, imenovana Elborch, podedovala Anholt. Alienora se je leta 1372 poročila z zelandskim plemičem Borselenom, s čimer je posest Zuylena prinesla družini Borselen.

Leta 1422 je Frank Borsselejski po ženini smrti dokončno podedoval ta grad. Leta 1430 se je na skrivaj poročil z grofico Jacobo Bavarsko, ki jo je njen stric Filip Burgundski poskušal razlastiti in jo dal v svoje skrbništvo ter pripor pod nadzornikom Frankom Borselenom. Nema priča o kratkem obdobju brez večjih težav, ki sta ga Jakoba in Frank preživela skupaj na gradu Zuylen, je murva na grajskem vrtu.

Istega leta so grad zavzeli prebivalci Utrechta oziroma Utrechtska frakcija trnkov med vojnami trnkov in trsk in ga temeljito uničili. Ruševine so ostale skoraj sto let. Ko pa je Viljem Rennenberški prek poroke postal lastnik Zuylena, se je odločil grad obnoviti. Leta 1665 je z dediščino prišel v last Hendrika Jacoba Tuylla van Serooskerkena. Serooskerkeni so bili naseljeni na gradu skoraj tri stoletja. Najbolj znana članica te družine je bila verjetno nadarjena dama Isabelle Agneta Elisabeth Tuyll van Serooskerken, rojena leta 1740 in bolj znana kot pisateljica Belle van Zuylen. Rodila se je in odraščala na Nizozemkem, vendar je pisala izključno v francoščini in pod imenom Madame de Charrière.

Zadnji prebivalec hiše je bil Frederik Christiaan Constantijn van Tuyll van Serooskerken, ki je leta 1951 hišo postavil v temelje. Grad v sedanji obliki je iz 18. stoletja. Takratni lastnik Tuyll van Serooskerke je Jacobu Marotu naročil, naj stari, propadli in precej nepravilni grad spremeni v veličastno podeželsko posest. Vhod so prestavili in za lepši izgled novega vhoda so zasuli del jarka. Vrt na severni strani gradu je bil obdan z zidom, ki je edinstven na Nizozemskem, tako imenovani kačji zid. Sončna toplota ostaja v nišah, kar omogoča gojenje vseh vrst eksotičnih pridelkov in sadja. Nekatere Belleine sobe je še vedno mogoče obiskati v gradu Zuylen, ki zdaj služi kot muzej. Poleg tega pritegne pozornost Gobleninska dvorana s čudovitimi tapiserijami iz začetka 18. stoletja v tem gradu.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Karin Verboeket et al.: Grad Zuylen, Oud-Zuilen. Ludion, Amsterdam in Gent 2009, ISBN 978-9-0765-8842-1.
  • Kransber, D. & H. Mils, Kastelengids van Nederland, middeleeuwen, Bussem 1979 (ISBN 90 228 3856 0)
  • Kalkwiek, K.A., A.I.J.M. Schellart, H.P.H. Jansen & P.W. Geudeke, Atlas van de Nederlandse kastelen, Alphen aan den Rijn 1980 (ISBN 90 218 2477 9)
  • E. Munning Schmidt in AJAM Lisman, Kraji na Vechtu in Angstelu, Zgodovinski opisi in podobe gradov, podeželskih posestev, mestnih in vaških pogledov na Vecht od Zuilena do Muidena, Alphen aan den Rijn, Canaletto, 1985, 262 strani, 2. izdaja