Grački potok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grački potok
Lokacija
DržaveSlovenija
Fizične lastnosti
Izvirjužno od vasi Dolič
 ⁃ koordinati46°49′36.85″N 16°6′34.40″E / 46.8269028°N 16.1095556°E / 46.8269028; 16.1095556
 ⁃ nadm. višina370 m
Izlivv Ledavo
 ⁃ koordinati
46°42′41.10″N 16°3′36.72″E / 46.7114167°N 16.0602000°E / 46.7114167; 16.0602000Koordinati: 46°42′41.10″N 16°3′36.72″E / 46.7114167°N 16.0602000°E / 46.7114167; 16.0602000
 ⁃ nadm. višina
205 m
Dolžina17 km
Površina porečja21 km2
Geopediavodotok Grački potok

Gráčki potok (tudi Graški potok, v spodnjem toku Beznovski potok) je levi pritok Ledave v severozahodnem delu Prekmurja. Izvira v ozki grapi v gozdnatem območju Cingrče južno od vasi Dolič, teče kratek čas proti zahodu, nato se obrne proti jugu in teče po bolj ali manj široki dolini skozi Grad, kjer dobi z leve pritok Bežanov jarek. Dolina se tu razširi, niže ob potoku sta v njej naselji Kruplivnik in Vadarci. Pri Beznovcih potok vstopi v prekmursko ravnino in se pri Strukovcih izliva v regulirano strugo Ledave.

Ime potoka se v različnih virih pojavlja v dveh oblikah: Grački in Graški potok. Na državni topografski karti v merilu 1 : 25.000 (lista 004 Kuzma in 016 Radenci) se imenuje Grački potok, prav tako v Velikem atlasu Slovenije [1]. V tej obliki je ime navedeno tudi v Krajevnem leksikonu Dravske banovine [2], Krajevnem leksikonu Slovenije (1980) [3] in Krajevnem leksikonu Slovenije (1995) [4], le v Geopediji je zapisano ime Graški potok. Grački potok je naveden tudi v Seznamu naravnih vrednot, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo [5]. To je sicer narečna oblika pridevnika iz krajevnega imena Grad (grački) in čeprav naj bi bila pravopisno pravilnejša oblika graški[6], je med domačini in v širši rabi bolj uveljavljena oblika Grački potok.

V skoraj celotnem toku teče potok po bolj ali manj vijugavi naravni strugi, ki jo na obeh straneh obdaja ozek, a sklenjen pas obvodnega rastja in ga dobro ločuje od bližnjih kmetijskih površin. V srednjem in spodnjem toku je potok občasno precej obremenjen z odpadnimi vodami iz gospodinjstev in ostanki zaščitnih sredstev s kmetijskih površin v neposredni bližini. Zaradi naravne izoblikovanosti struge in bogatih vodnih habitatov v njej je potok med Gradom in Beznovci opredeljen kot naravna vrednota državnega pomena, zgornji in srednji tok pa sta v območju Krajinskega parka Goričko in Natura 2000. V njem živi več vrst rib, mdr. ukrajinski potočni piškur (Eudontomyzon mariae) in pezdirk (Rhodeus amarus), ter številne dvoživke in druga živa bitja.[7]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Veliki atlas Slovenije. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 2013. COBISS 265405952. ISBN 978-961-01-2214-2. 
  2. Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 453. COBISS 17618945. 
  3. Krajevni leksikon Slovenije. 4. knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 323. COBISS 18172417. 
  4. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. 1995. str. 151. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5. 
  5. "Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena" (PDF). Uradni list RS. 2004. Pridobljeno dne 30. junija 2017. 
  6. "Pravopis". Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno dne 30. junija 2017. 
  7. "Popis kvalifikacijskih vrst rib (Pisces) in ukrajinskega potočnega piškurja (Eudontomyzon mariae) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221)" (PDF). Center za kartografijo favne in flore. 2006. Pridobljeno dne 5. julija 2017.