Geopark Idrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Geopark Idrija obsega površino 294 km2 in zajema celotno območje občine Idrija. Središče občine je mesto Idrija, ki je v svetu poznano po rudišču živega srebra in 500 let stari tradiciji rudarjenja. Edinstvenost dediščine živega srebra je bila leta 2012 priznana tudi s strani UNESCA z vpisom na svetovni seznam Unescove kulturne dediščine. Poleg rudišča pa Geopark Idrija predstavlja tudi bogato naravno, še posebej geološko dediščino, z mnogimi naravnimi vrednotami, kot so na primer razkriti stratigrafski preseki, kraški in hidrološki pojavi ter morfološke značilnosti. Občina Idrija je v skladu s svojo zavezanostjo trajnostnemu razvoju podeželja ustanovila Geopark Idrija, ki skrbi za ohranjanje, intepretacijo, izobraževanje in razvoj geoturizma na območju Občine Idrija. Geopark deluje v sklopu Centra za idrijsko dediščino.

Geopark Idrija je od septembra 2013 55. član Evropske mreže geoparkov (EGN) in 88. član Globalne mreže geoparkov (GGN) pod okriljem organizacije UNESCO.      

     

Geografske značilnosti[uredi | uredi kodo]

Geopark Idrija se nahaja v zahodnem delu Slovenije in je od Ljubljane oddaljen približno 60 km. Na območju Geoparka Idrija na območju 294 km2 živi okrog 11800 prebivalcev (podatki Statističnega urada RS, april 2011). Spada pod goriško statistično regijo.

Območje Geoparka Idrija se nahaja na prehodu med alpskim in dinarskim svetom ter obsega višje ležeči uravnan kraški svet, v katerega so vodotoki, med njimi mnogi hudourniški, vrezali globoke doline in grape.

Vzhodni del območja obsega zakraselo planotasto Rovtarsko hribovje, ki je ostanek nekdanjega ravnika in rečnih teras. Tu se nahaja več planot, ki so poimenovane po večjih naseljih: Ledinska planota, Vrsniška planota, Dolska planota in Zavraška planota.

Zahodni del geoparka obsega Vojskarsko planoto, planotast svet okoli Krnic in Šebrelj ter terase v Čekovniku. Relief je blago razgiban z neizrazitimi vrhovi.

Južni del geoparka se strmo dviga nad dolino Idrijce in obsega Črnovrško planoto s Črnovrškim in Zadloškim kraškim poljem. Skrajni južni del črnovrške planote obdajajo strma pobočja z vrhovi od 900 do 1200 metrov nadmorske višine.

Planote medsebojno ločujejo globoke doline s strmimi pobočji, po katerih tečejo vodotoki, med njimi so mnogi hudourniški.

Preko osrednjega dela geoparka se v smeri sever-jug razteza glavna dolina reke Idrijce. Dolina je skorajda v celotnem toku reke ozka. Z aluvialnimi ravnicami se razširi le ob sotočju Nikove in Idrijce, kjer je nastalo mesto Idrija, ob sotočju Belce in Idrijce v Idrijski Beli in ob sotočju Kanomljice in Idrijce, kjer se je razvilo naselje Spodnja Idrija.

Za območje je značilno zmerno kontinentalno podnebje zahodne in južne Slovenije s submediteranskim padavinskim režimom. Povprečno pade v enem letu nad 2000 mm padavin.

Raba tal[uredi | uredi kodo]

Območje občine spada med najbolj gozdnate pokrajine v Sloveniji. Gozdovi prekrivajo približno tri četrtine območja Geoparka Idrija. Izkrčene površine (62 km2) so pretežno v podoljih, na planotastih predelih in na sotočjih rek. V večini so izkoriščene za travnike (50,6 km2), ostalim kmetijskim rabam pa so namenjeni le 4 km2 območja.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev v zadnjih letih na območju Geoparka Idrija rahlo upada. Eden glavnih razlogov za tak trend je predvsem negativni naravni prirastek, poleg tega pa tudi odseljevanje prebivalcev iz občine. 

Značilna je redka poselitev območja, saj znaša povprečna gostota poselitve slabih 41 prebivalcev/km2. Največ prebivalstva živi v dolini reke Idrijce, kjer se nahajata največji naselji to sta Idrija in Spodnja Idrija. V teh dveh naseljih živi kar 63 % vsega prebivalstva občine. Vsa ostala naselja, ki po večini ležijo na hribovitem območju občine, so precej manjša. Tu je tudi gostota poselitve manjša. Najredkeje poseljen je jugozahodni in južni del.

Trgovina in industrija[uredi | uredi kodo]

Glavno izhodišče za uspešen razvoj industrije je bil petsto let delujoči rudnik živega srebra v Idriji, katerega veliko kvalificiranih delavcev je svoje bogate izkušnje in znanje usmerilo v razvoj industrijskih obratov. V občinskem merilu predstavlja industrija glavno vejo gospodarstva in je usmerjena v strojno in elektro smer.

V občini imata sedež dve svetovni korporaciji Kolektor Group in Hidria, ki imata svoje industrijske obrate v Idriji in Spodnji Idriji.

 Dostopnost[uredi | uredi kodo]

Glavna cestna povezava preko območja je državna glavna cesta, ki je tudi najbolj obremenjena s prometom. Ta prometnica pripelje na območje geoparka iz smeri Ljubljane skozi naselje Godovič, se spusti po ozki dolini reke Zale v Idrijo in nato po ozki dolini reke Idrijce nadaljuje v smeri Cerknega in Tolmina ter naprej proti Posočju. Glavna cesta ima na območju geoparka še tri pomembne odcepe državnih regionalnih cest (proti Ajdovščini, proti Žirem in skozi Kanomljo).

Dostop je možen tudi iz različnih smeri po ožjih lokalnih cestah, katerih cestna mreža po geoparku je zelo razvejana.

Najbližje letališče, državno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana na Brniku, je od območja oddaljeno približno 80 km. V bližini je še letališče Ronchi dei Legionari pri Trstu, ki je od Idrije oddaljeno približno 90 km. 

Dostop z vlakom ni mogoč, saj na območju ni zgrajenega železniškega omrežja. Najbližji železniški povezavi sta v Logatcu in na Mostu na Soči.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Bogata kulturna dediščina, ki jo je zapustil petsto let delujoči rudnik živega srebra v Idriji, skupaj z izjemno naravno dediščino daje dobro osnovo za uspešen razvoj turizma. Kljub temu turizem (še) ne predstavlja najpomembnejše gospodarske dejavnosti.

V Idriji in njeni okolici si turisti lahko ogledajo zanimive tehniške spomenike, ki so posebnost v slovenskem in svetovnem merilu. Te spomenike bogato dopolnjujejo spomeniki kulturne dediščine. Po podatkih Turističnega informacijskega centra v Idriji je turistični obisk največji v poletnih mesecih. Naravne danosti dajejo dobre možnosti za rekreacijski turizem, v poletnim mesecih predvsem za kolesarjenje in pohodništvo, v zimskim mesecih pa so ponekod urejene progre za alpsko smučanje in za tek na smučeh.

Geološki opis idrijskega ozemlja [1][uredi | uredi kodo]

  Idrijsko hribovje (zahodna Slovenija) ima zapleteno geološko sestavo, a je hkrati v geološkem pogledu tudi eno najbolje raziskanih v Sloveniji.

Stratigrafski podatki[uredi | uredi kodo]

Najstarejše kamnine so čez 300 milijonov let stari temnosivi skrilavci in peščenjaki karbonske starosti. Nekoliko mlajši so kremenovi peščenjaki, dolomiti in s fosili bogati apnenci iz permskega obdobja. Sledijo pisano razvite kamnine skitske starosti iz najnižjega dela triasa. Dolomiti, laporovci in različni apnenci so najpogostejše kamnine tega obdobja. Prekrivajo obsežne predele idrijskega ozemlja. Tudi slabo plastnati anizijski dolomit in konglomerat sta zelo pogosti kamnini. V tem obdobju so oblikovana strma pobočja, prekrita s plitvo, slabo rodovitno preperino. Sledilo je zelo dramatično obdobje geološke zgodovine idrijskega ozemlja. V začetku zgornjega anizija so se pričela obsežna premikanja v okviru idrijske srednjetriasne normalne tektonske faze. Na idrijskem ozemlju je nastalo več brazdastih tektonskih jarkov (aulakogeni) v smeri vzhod-zahod. V enem izmed njih, v tako imenovanem Rudiščnem brazdastem jarku, je nastalo tudi svetovno znano idrijsko živosrebrovo rudišče. Ob močnih normalnih prelomih z vertikalno komponento premikov od 600 do 900 m so bili posamezni bloki dvignjeni, drugi pa so zaostajali ali bilispuščeni. Na dvignjenih blokih je bilo erodiranih okrog 750m plasti. Odstranjene so anizijske, skitske, permske in delno karbonske kamnine tako, da ležijo na nekaterih blokih v rudišču neposredno na erodiranih karbonskih klastitih različne srednjetriasne ladinijske kamnine. V končni fazi razvoja Idrijskega srednjetriasnega tektonskega jarka je celotno območje prekrilo močvirje, v katerem so nastajale z organskim materialom bogate zgornje ladinijske kamnine z lokalnim imenom 'plasti skonca'. Ob globokih prelomih so pritekale hidrotermalne raztopine, bogate z živim srebrom. Na svoji poti proti površju so prepojile vse starejše plasti od karbona do starejših ladinijskih kamnin. Nastale so različne, tudi zelo bogate epigenetske cinabaritne rude. Delno pa so se bogate cinabaritne raztopine in cinabaritni geli izlivali neposredno v močvirje. Nastale so izredno bogate (do 78 % Hg) neobičajne singenetske sedimentne cinabaritne rude. Zaključno obdobje ladinijskih tektonskih dogajanj je spremljalo obsežno vulkansko delovanje z izlivi diabaza in keratofirja.

Po umiritvi srednjetriasnih tektonskih dogajanj so se na celotnem idrijskem ozemlju začele odlagati karnijske plasti z različki kremenovih konglomeratov in peščenjakov, veliko je tudi apnencev in belega dolomita. V noriju in retiju je nastajal pogosto stromatolitni in onkolitni dolomit, tako imenovani 'glavni dolomit', z redkimi apnenčevimi vložki. Jurske apnence in dolomite dobimo le v Trnovskem gozdu, južno od našega ozemlja. Sledijo bolj ali manj plastnati organogeni apnenci, spodnje kredne in zgornje kredne starosti. Sedimentacija se na idrijskem ozemlju zaključi s paleocensko-eocenskimi flišnimi kamninami, ki so stare 'le' okrog 60 milijonov let.

Tektonika[uredi | uredi kodo]

Idrijsko ozemlje je del Zunanjih Dinaridov in ima zato značilno narivno zgradbo. Razvila se je iz velike polegle gube. Plasti zgornjega krila imajo seveda inverzno lego. Zaradi nadaljnjih premikanj pa je bila guba razrezana na posamezne velike pokrove in vmesne krovne luske, ki so se ob narivnih ploskvah premikali proti jugozahodu, lahko tudi za več deset kilometrov. V globlji podlagi celotnega idrijskega ozemlja leži Hrušiški pokrov iz kamnin od karbona do paleocensko-eocenskega fliša v normalni legi. Na Hrušiški pokrov je narinjena Koševniška vmesna krovna luska. Gradijo jo kamnine spodnje in zgornje krede prav tako v normalni legi. Sledijo delno normalno delno inverzno ležeče plasti zgornje triasnega norijsko-retijskega dolomita Čekovniške vmesne krovne luske. Prekrivajo jo inverzno ležeče karbonske, permske, skitske, ladinijske in karnijske kamnine Kanomeljske vmesne krovne luske.  Najvišje ležeča narivna enota je  Trnovski pokrov, ki je sestavljen iz dveh narivnih grud. Spodnjo imenujemo Idrijska krovna gruda. Sestavljajo jo plasti od karbona do norija in retija v normalni in delno inverzni legi. V njenem okviru se nahaja idrijsko živosrebrovo rudišče. Zgornjo narivno enoto imenujemo Tičenska krovna gruda. Zgrajena je iz kamnin od spodnjega skita do eocenskega fliša v normalnem zaporedju.

Posledica narivanja in današnjega stanja erozije so poleg obsežnih izravnav tudi velika tektonska okna, ki ležijo v globoko vrezanih dolinah. V soteski Idrijce leži enojno tektonsko okno Strug, v grapi Nikove pa enojno Bevkovo tektonsko okno. Redek fenomen v južnoalpskem prostoru predstavljata trojni tektonski okni v Bratuševi grapi in Zgornji Kanomlji. Tu so pod Kanomeljsko vmesno krovno lusko razgaljene še plasti Čekovniške in Koševniške vmesne krovne luske ter kamnine Hrušiškega pokrova.

Od številnih prelomov omenimo le dva največja. Znameniti Idrijski prelom, ki seka celotno Slovenijo in je lepo viden tudi na satelitskih posnetkih. Pri Idriji se nanj priključi prav tako močan regionalni Zalin prelom. Oba preloma sta bila v začetni fazi oblikovana kot normalna preloma z vertikalno komponento vsaj od 350 do 400 m. Zaradi spremembe napetostnih razmer sta se kasneje preoblikovala v zmična preloma. Horizontalna komponenta premika ob Idrijskem prelomu je okrog 2500 metrov.

Kras[uredi | uredi kodo]

Bogato razviti in večkrat tudi nekoliko posebni kraški pojavi na Idrijskem so odraz zapletene kameninske sestave ter tektonske in morfološke razčlenjenosti močno razgibanega idrijskega sveta. V širšem pogledu lahko razčlenimo kras na Idrijskem na visoki kras in na osameli kras (osmljeni kras), ki zajema ostali »nekraški« svet na Idrijskem (Čar, 2010).

Visoki kras zajema območje Pevca, Idrijskega Loga, Zadloga, osrednji del Črnovrške planote, Predgriž in Lom ter godoviški del Hotenjskega podolja. Proti jugu in zahodu se nadaljuje v obrobju Trnovskega gozda, Javorniku in Hrušici. Zaradi geoloških razmer prehaja visoki kras na drugi strani doline Idrijce v plitvejši apnenčev kras Zagrebenca, Gladkih skal in doline Nikove. V geološkem pogledu gradijo visoki kras in plitvejši apnenčasti kras spodnji in zgornjekredni apnenci Koševniške krovne luske in zgornjekredni rudistni apnenec Hrušiškega pokrova, ki pogleda na dan v Bevkovem tektonskem oknu in tektonskem oknu Strug. Za visoki kras so značilne globoko zakrasele karbonatne kamnine, predvsem apnenci, z vsemi značilnostmi klasičnega krasa. Na površini najdemo v različnih geoloških strukturah številne vrtače, v podzemlju pa globoka brezna, tu in tam subhorizontalne krajše jame, na narivnih obrobjih pa krajše ponikalnice in požiralnike ('zakriti kras'). Omenimo le 400 m globoko Habečkovo brezno, znameniti bruhalnik Divje jezero in močne Podrotejske izvire.

Ves preostali del idrijskega ozemlja, kjer ni razvit visoki kras, prištevamo v formalnem pogledu med »nekraški» svet, vendar najdemo tudi tu posamezne kraške pojave ali cele skupine, ki jih prištevamo osamelemu krasu. Po navadi je razvit v različno starih apnencih in dolomitih sredi neprepustnih kamnin (skrilavci, kremenovi peščenjaki itd). Obseg in razvitost kraških pojavov sta odvisna od geoloških danosti, in sicer petrografskega značaja kamnin, velikosti golice, debeline prepustnih kamnin, tektonike, hidroloških pogojev in podnebnih razmer. Osameli kras je v večjem obsegu značilno razvit v Krnicah, Ledinski planoti, Vojskarski planoti in Srednji Kanomlji.

Geološke znamenitosti [2][uredi | uredi kodo]

Divje jezero

Območje Geoparka Idrija je območje bogate geološke dediščine. Geološke znamenitosti so zajete v 22 pohodnih in kolesarskih poteh Geoparka Idrija na Karti Geoparka Idrija. Za nekatere so na razpolago vodiči, nekaj pa jih je opremljenih z informacijskimi ali interpretacijskimi tablami.

Idrijski prelom

Seznam geoloških znamenitosti v Geoparku Idrija:

Kramaršca
Tratnikovi usadi
Tomaževa miza
Kalarjev ledenik
Kačja smreka
 

IME

OPIS GEOLOŠKE ZNAMENITOSTI

1

IDRIJSKO RUDIŠČE

Kompleksen geološki pojav z živosrebrovim orudenjem, kjer je glavni rudni mineral cinabarit.

2

ANTONIJEV ROV

Najstarejši ohranjeni del idrijskega rudišča, ki je po zaprtju rudnika še ostal dostopen.

3

DIVJE JEZERO

Kompleksen geološki, geomorfološki in hidrološki naravni pojav, saj je jama, izvir in jezero ob enem. Urejeno je kot muzej v naravi.

4

IDRIJSKI PRELOM

Eden največjih prelomov v južnoalpskem prostoru, ki seka celotno Slovenijo.

5

ZALIN PRELOM, Podroteja

Izrazita in morfološko izstopajoča prelomna cona.

6

BEVKOVO TEKTONSKO OKNO

Geološki pojav, kjer izpod starejših kamnin na plano pridejo mlajše kamnine. V podlagi so paleocensko-eocenske flišne kamnine.

7

ENOJNO TEKTONSKO OKNO STRUG

Geološki pojav. V dnu okna ležijo zgornjekredni apnenci in paleocenske eocenske flišne kamnine Hrušiškega pokrova, nad njimi pa leži narinjena plošča spodnje in zgornjekrednega apnenca.

8

KANOMELJSKO TROJNO TEKT. OKNO

Trojno tektonsko okno s tremi narivnicami, ki strukturno ločijo štiri narivne enote. Morfološko in tektonsko kompleksen pojav regionalnega pomena s površino 1,8 km2.

9

BRATUŠEVO TROJNO TEKTONSKO OKNO

Sestavljeno iz treh narivnih paketov kamnin, ki ležijo drug nad drugim. Najgloblje ležijo najmlajše eocenske flišne kamnine, najvišje izdanjajo najstarejši karbonski skrilavci.

10

KRAMARŠCA

Okrog 200 m dolga soteska v Zgornji Idrijci z zelo ozkim vhodom, gradi jo zgornjetriasni neplastnati zrnat dolomit.

11

BEDROVA GRAPA

Soteska s slapiči in brzicami, v kateri je viden celoten profil zgornjetriasnih karnijskih plasti in del norijsko-retijskega (glavnega) dolomita.

12

TRATNIKOVI USADI

Plazovito območje, kjer lastične julske plasti navzgor prehajajo v cordevolski dolomit. Dobro vidne, razgaljene, zgubane, inverzno ležeče plasti predstavljajo pri nas redek geološki fenomen.

13

KARNIJSKI PEŠČENJAKI V GAČNIKU

Karnijski peščenjaki prehajajo mestoma v konglomerat z rdečimi jaspisi ter vložki gomoljastega apnenca. Pod neporaščenimi peščenimi griči in grebeni so mokrišča. 

14

LADINIJSKE PLASTI

Menjavanje tufskih glinavcev in laporovcev ter gomoljastih silificiranih apnencev.

15

DIABAZ

Golica bazalta s kalcitnimi mandeljni in bazaltno brečo (reče in zelene barve).

16

VULKANSKE IN PIROKLASTIČNE KAMNINE, Pisance

Okolico kmetije Pisance gradijo vijolični, rdeči in travnato zeleni tufi in tufiti z vložki diabazov ter diabaznih breč.

17

ODTISI STOPINJ ZGORNJE TRIASNIH ŽIVALI, Medvedje Brdo

Fosilne stopinje neznanega reptila, ki se nahajajo na skoraj horizontalni plastnati površini zgornjetriasnega norijsko-retijskega 'glavnega' dolomita.

18

MEGALODONTIDNE ŠKOLJKE,  Knipajz

Profil karnijskih plasti (glinavci in peščenjaki) iz jula-tuvala, vmesni horizont med julom in tuvalom.

19

ZGORNJEKREDNI RUDISTNI APNENEC

Fosilni ostanki rudistnih školjk v plastnatem rudistnem apnencu zgornjekredne starosti.

20

MORENE, Hudo polje

Izrazit čelni morenski nasip, visok od 5 do 10 m, domnevno z viška würmske poledenitve.

21

TROHOVA RAVAN

Obsežna suha dolina s periglacialnim drobirjem, značilna aluvialna vrtača.

22

UVALA IN SAMOTARJI, Kočevše

Skalna samotarja iz anizijskega dolomita v uvali, ki je za več metrov kraško poglobljena.

23

BABJI ZOB V DOLINI BELCE

Skalni samotar, več metrov visok dolomitni stolp v dolini Belce.

24

TOMAŽEVA MIZA

Velika "kamnita miza", sestavljena iz debele kamnite plošče, ki se nahaja na ožjem kamnitem stebru, tektonsko in erozijsko pogojena.

KRAŠKI IN HIDROLOŠKI POJAVI

25

DOLINA IDRIJCE

Ozka rečna dolina, ki poteka od izvira reke Idrijce blizu kraja Vojsko do njenega izliva v Sočo pri mosti na Soči.

26

SUHA IDRIJCA

Poseben tip struge po plastnatosti, ki se je oblikovala na kontaktu dolomita in apnenca.

27

DOLINA BELCE

Ozka, debrska dolina, potekajoča v dinarski smeri.

28

GAČNIK

Potok Gačnik, desni pritok Trebušice.

29

IZVIRI V PODROTEJI

Kraški izvir leži v bližini sotočja Idrijce in Zale.

30

DIVJI POTOK

Močan izvir na levem bregu Idrijce.

31

BUČKE

Naravne vodne kotlice ali bučke.

32

BEZJAKOV SLAP

Slap na Črni, levem pritoku Poljanske Sore pri Podklancu.

33

PONOR IN SOTESKA V KLAMAH

Težko prehodna soteska v Klamah, ki se nahaja znotraj Kanomeljskega trojnega tektonskega okna.

34

ANŽIČKOVE IN PAGONOVE PONIKVE

Ponikalnice na dolomitu, del kompleksnega geografskega naravnega območja.

35

IZVIR PRI ŠINKOVČEVI ŽAGI

Močan kraški izvir, ki je povezan z bližnjo jamo. 

36

JAMA NAD KOBILO

Vodoravna jama, ki je obenem tudi bruhalnik.

37

HABEČKOVO BREZNO

Najglobje brezno v občini Idrija (400 m), redkost zaradi naravnega mosta na vhodu in izvirov v breznu.

38

SNEŽNA JAMA POD ŠTRANGELOM

Stopnjasto, poševno brezno. 

39

KALARJEV LEDENIK

Globoka jama (45 m), v katerem je celo leto led, ki so ga nekoč izkoriščali. 

40

MATJAŽEVE KAMRE

Speleološki objekt regionalnega pomena, ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbla reka Sora.

41

ZADLOG

Posebno kraško polje, izoblikovano v celoti na dolomitu.

 

RAZGLEDIŠČA

42

JAVORNIK

Najvišji vrh (1241 m. n. v.) v Občini Idrija

43

HUDOURNIK

Razgledišče (1148 m. n. v.) na robu Vojskarske planote.

44

PRI GNEZDU (PR' KOLU)

Razgledna točka na Julijske in Kamniške Alpe ter Karavanke.

45

VODONOS

Razgledna točka na celotno dolino Zgornje Idrijce – na Bedrovo grapo, Kramaršco, Mrzlo Rupo, do Črnovrške planote, na Javornik.

46

HLEVIŠKA PLANINA

Razgleda točka (908 m. n. v.) na Idrijski Log z Javornikom, na celotno severno obrobje Trnovskega gozda ter dolino Idrijce (Lajšt), Belce in Čekovnik.

Druge znamenitosti v Geoparku Idrija[uredi | uredi kodo]

Naravna dediščina [2][uredi | uredi kodo]

Antonijev rov

IZJEMNA DREVESA

1

DOBOV DREVORED

Drevored hrasta na Poti ob Rakah, zasajen ob pozidavi Rak leta 1770.

2

JESEN OB RAKAH, Idrija

Veliki jesen (Fraxinus excelsior) ob Rakah.

3

KAČJA SMREKA, Godovič

Posebna genetska oblika smreke (Picea excelosa form. Virgata).

4

IVANŠKOVA LIPA

Lipa (Tilia platyphyllos) izjemnih dimenzij, krajevna zanimivost.

EKOSISTEMI

5

ŠEBALSKI BAJER Z OBMOČJEM POTOČNA, Godovič

Naravno kopališče ob zajezenem Šebalskem potoku.  

6

MLAKA V IVANJIH DOLINAH nad Godovičem

Značilen vaški kal.

7

KAL ZA IVANŠKOVO DOMAČIJO

Značilen kal v okviru domačije.Kulturne znamenitosti

Grad Gewerkenegg
Gimnazija Jurija Vege Idrija
Jašek Frančiške
Magacin (levo) in Filmsko gledališče (desno)
Rudarska hiša
Klavže na Idrijci

Kulturna dediščina

IME

OPIS

 1

GRAD GEWERKENEGG [3]

Grad iz 16. stoletja, ki je skozi stoletja služil za sedež rudniške uprave ter za skladiščenje živega srebra. Danes je v njem sedež Mestnega muzeja Idrija.

 2

ANTONIJEV ROV [3]

Rudniški rov, ki sodi med najstarejše ohranjene in še vedno odprte vhode v rudnik na svetu (1500), danes urejen v podzemni muzej.

 3

STARO MESTNO JEDRO [3]

Rudarsko naselje z začetki v 15. stol. se je razvilo v mesto v 17. in 18. stol. V ožjem mestnem središču je značilna meščanska trška arhitektura (upravna poslopja in stanovanjske stavbe). Značilne so rudarske hiše ter rudarski bloki – prhauzi.

 4

POT ŽIVEGA SREBRA [3]

Del poti, po kateri je potekal prevoz živega srebra.

 5

RUDNIŠKO ŽITNO SKLADIŠČE - MAGAZIN [3]

Velika enonadstropna zgradba, zgrajena v baročnem stilu (1764), uporabljala se je za shranjevanje žita in ostalih živil, ki so jih uporabljali kot plačilo za rudarje.

 6

RUDNIŠKO GLEDALIŠČE [3]

Najstarejše kamnito gledališče iz leta 1769 v Sloveniji.

 7

NARAVOSLOVNA ŠOLA [3]

Klasicistična zgradba iz leta 1903, prenovljena 2008. V njej najprej naravoslovna šola, danes idrijska srednja šola oz. gimnazija, ki se imenuje po Juriju Vegi.  

 8

LJUDSKA ŠOLA [3]

Monumentalno poslopje iz leta 1876, danes v njej domujeta Čipkarska šola Idrija in Mednarodni center idrijske čipke.

 9

SCOPOLIJEVA HIŠA »ŠVICA« [3]

Stavba, vkateri je deloval znameniti naravoslovec Joannes Antonius Scopoli, prvi rudniški zdravnik v Idriji (1754–1769). Na stavbi je spominska plošča v spomin na njegovo delo ter na njegovo dopisovanje z znamenitim švedskim znanstvenikom in princepsom botanicorum mundi, Carlom von Linnejem.

 10

RUDARSKA HIŠA

Bazoviška 4 [3]

Tipična idrijska trinadstropna hiša z visokim zatrepom, kletjo in mansardo iz konca 18. stoletja. Rudarske hiše so bile skoraj v celoti lesene, z izjemo kamnitih temeljev, zidane kleti, notranjih kuhinj in vež.

 11

CERKEV SV. TROJICE [3]

Prvotno lesena cerkev (1500) zgrajena na mestu, kjer je po znani legendi leta 1490 škafar odkril živo srebro. Prezbiterij krasijo živobarvne vitraže, kot zgovorni simboli se pojavljajo ruda, rudarska špica in karbidovka.

 12

CERKEV SV. ANTONA S KALVARIJO

Cerkev iz leta 1678, postavljena na strmem pobočju nad mestom Idrija. Leta 1766 so na Kalvariji, vzpetini zahodno od cerkve, dogradili še znamenja križevega pota.

 13

CERKEV SV. JOŽEFA

Župnijska cerkev iz leta 1969, zgrajena po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, zrasla na mestu nekdanje pokopališke cerkve sv. Križa. Ohranjen je zvonik prejšnje cerkve, v njem so zvonovi iz po 2. sv. vojni porušene župnijske cerkve sv. Barbare.

 14

GROBNICA CERKVE SV. BARBARE [3]

Edini ohranjeni del baročne cerkve sv. Barbare, ki je bila poškodovana v 2. svetovni vojni in po njej porušena. V obnovljeni kripti je urejena galerija in spominska kapela.

 15

GOZDARSKA ŠOLA

Večja etažna stavba s portalom z letnico 1856. Je ena izmed štirih gozdarskih šol, ustanovljenih za časa Avstro-Ogrske monarhije. Šola je delovala med 1892–1909.

 16

TOPILNICA [3]

Območje topilnice rudnika živega srebra obsega končno postajo žičnice, separacijo, transportni trak, zbirni bunker s podajalnikom, rotacijsko peč in dimno komoro z dimovodom.

 17

ČERMAK-ŠPIREKOVA PEČ [3]

Peč za predelavo drobne rude (zrna do premera 30 mm). Konstrukcija peči je izvirna idrijska izpopolnitev jaškastih peči ob koncu 19. stol.

 18

FRANČIŠKOV JAŠEK [3]

Rudniški jašek Rudnika živega srebra Idrija iz leta 1792, ki je služil za transport rudarjev in materiala do globine 272 metrov. V vhodni stavbi jaška Frančiške so razstavljeni rudniški stroji in naprave, ki deloma še vedno delujejo.

 19

JOŽEFOV JAŠEK [3]

Najpomembnejši jašek Rudnika živega srebra Idrija za tovorjenje materiala in rudarjev. Zgrajen je bil leta 1786, danes pa je zasut.

 20

STROJNICA JAŠKA INZAGHI [3]

Ohranjena in obnovljena (2005) strojnica jaška Inzaghi, ki do ga kopali od leta 1764 in končali leta 1890.

 21

KAMŠT Z VODNIM KANALOM RAKE IN JEZOM PRI KOBILI [3]

Konec 16. stoletja so pri Kobili zajezili reko Idrijco in zgradili prve Rake – vodni kanal, ki je bil sprva speljan do središča mesta. Danes poteka le še od jezu pri Kobili do kamšti. Vodni tok iz Rak je stoletja poganjal rudniške naprave "kamšti", ki so črpale jamsko vodo in dvigovale rudo.

 22

BRUSOVE KLAVŽE [3]

Kamnita vodna pregrada z lesenim nadstreškom. Z izpustom vode iz umetnega jezera za pregrado in s tem ustvarjenim poplavnim valom je služila za plavljenje lesa do idrijskega rudnika.

 23

PUTRIHOVE KLAVŽE [3]

Kamnita vodna pregrada, zaščitena z nadstreškom. Izvedba in princip delovanja sta izum idrijskega graditelja Jožefa Mrak.

 24

KLAVŽE NA IDRIJCI [3]

Kamnita vodna pregrada na reki Idrijci, zgrajene leta 1774. Služile so za plavljenje lesa do idrijskega rudnika.

25

ŽGALNICE V OKOLICI IDRIJE,

Pšenk

21 starih žgalniških mest z odvali s cinobrom prevlečenega lončenega drobirja.

 26

IDRIJSKI LAUF

Gozdna železnica, dolžine od 100 do 3000 m, namenjena tranportu lesa iz osrčja gozdov do klavž, od koder se je les nato tovoril po vodi do Idrije.

 27

KANOMELJSKE KLAVŽE [3]

Kamnita vodna pregrada za plavljenje lesa do idrijskega rudnika, zgrajena v času Napoleona. Po obnovitvi leta 2005 pa je akumulacija vode za pregrado namenjena za malo hidroelektrarno. Med domačini se uporablja tudi ime Ovčjaške klavže.

 28

CERKEV MARIJE NA SKALCI, Spodnja Idrija [4]

Nad naseljem Spodnja Idrija in dolino Idrijce se dviga obnovljena romarska cerkev Marije Vnebovzete, Marija na Skalci, prvič omenjena leta 1156.

 29

KENDOV DVOREC, Spodnja Idrija [5]

Korenine Kendove domačije segajo v leto 1377, ko so prvi posestniki že gospodarili na kmetiji nad dolino Idrijce. Danes je to mogočno poslopje obnovljeno in oživljeno v duhu starih časov in deluje kot hotel. V območju dvorca stojita še poslikana zidana kašča (avtor F. Kobal) in kozolec toplar.

 30

ŠTURMAJCE [6]

Samotno domačijo premožnega kmeta sestavlja osem objektov. Okrog velike stanovanjske hiše so gručasto razporejeni pomožni objekti: hiša za goste, hlev, vezan kozolec, pajštva, zidana kašča. Hiša z ohranjeno notranjostjo in poslikavo z letnico 1802.

 31

CERKEV SV. ANE IN JOAHIMA V Krnicah

Leta 2001 so v Krnicah postavili novo in sodobno oblikovano cerkvico priljubljenega patrona sv. Florjana z mozaiki p. Marka Rupnika.

 32

PARTIZANSKA TISKARNA SLOVENIJA, Vojsko [7]

Sklop lesenih barak za kuhinjo, strojnico, stavnico in knjigoveznico, ki so bile zgrajene leta 1944. Tiskarna ima svojo elektrarno. V osmih mesecih delovanja v času vojne je Tiskarna Slovenija natisnila 313 različnih tiskov v več kot 1,3 milijona izvodih. Takrat je izhajal edini tiskani dnevni časopis kakega odporniškega gibanja v Evropi – Partizanski dnevnik.

 33

GROBIŠČE NA VOJŠČICI [8]

Pokopališče z nizkim zidom in ima nagrobne kamne v obliki svinčenk. Na svinčenkah so imena pokopanih. Pred pokopališčem je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom.

 34

DOMAČIJA ŠKRATOVŠE, Vojsko [9]

Velika samotna domačija iz 19. stol., na kamnitih portalih letnici 1859 in 1874.

 35

LANENA JAMA, Zadlog

Približno tri metre globoka in dva metra široka jama, grajena iz kamna in pokrita z betonsko streho, v kateri so včasih sušili lanena stebelca.

 36

TOMINCOVA DOMAČIJA, Zadlog [10]

Domačija v zaselku Zadlog, ki je še ohranila značilno podobo. Gručasta domačija obsega stanovanjsko hišo, hlev, lopo, vodnjak oziroma štirno, lokev, delno pa je ohranjena tudi kovačija.

 37

UTRDBE IN  BUNKERJI PRI ŠEBALSKEM BAJERJU, Godovič

Sledi italijanske okupacije po 1. svetovni vojni, ko so italijanski vojaki utrjevali rapalsko mejo z gradnjo kavern oz. bunkerjev, ki naj bi služili za obrambo v spopadih z jugoslovansko vojsko.

 38

GRADIŠČE JELENŠEK v Godoviču [11]

Prazgodovinska naselbina, na severni strani gradišča raziskano grobišče iz mlajše železne dobe.

 39

LEDINE [12]

Gručasta vas na Idrijskem, ki so se v srednjem veku z načrtno kolonizacijo od 13. stol. dalje izoblikovale na planotah. Prva pisna omemba Ledin je bila zabeležena že davnega leta 1063.

40

KAŠČA na domačiji pri Možinotu v Zavratcu [13]

Nadstropna in podkletena kašča s strmo dvokapno streho, krito s slamo. Kamnit, pravokotno zaključen portal nosi letnico 1687. Obnovljena je zunanjost s freskami na fasadi in notranjost s črno kuhinjo, lončeno pečjo v izbi ter inventarjem v posameznih prostorih.

41

DOMAČIJA, Gorenji Vrsnik 21[14]

Domačija škofjeloško-cerkljanskega stavbnega tipa premožnejših kmetov iz 18. in 19. stol., ki obsega monumentalen nadstropen hlev, toplar, večjo cisterno za vodo in hišo z izjemno ohranjeno notranjščino.

42

HIŠA, Ledine 20 (pri Jureč) [15]

Večja enonadstropna hiša pravokotnega tlorisa s strmo dvokapnico. Na južni in zahodni fasadi so sledovi poslikav. V notranjosti je ohranjena tradicionalna zasnova z obokano kletjo, vežo in črno kuhinjo. Na severni fasadi je poslikana niša z leseno plastiko.

 43

MUZEJSKA ZBIRKA KMEČKEGA ORODJA IN OPREME PRI JUREČ

Dragocena zbirka v Ledinah pri Jureč z okoli 300 drobnih in velikih starinskih predmetov velike etnološke vrednosti.

 44

PEČNIŠKI MALNI v Peklenski grapi

Ostanki deloma opuščenih »Pečniških malnov« v Peklenski grapi, ki so bili prvič omenjeni v Loškem urbarju 1318. leta.

Viri[uredi | uredi kodo]

www.geopark-idrija.si

Prijavnica

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Antonijev rov

Mestni muzej Idrija

Čipkarska šola Idrija

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Visit Idrija

Evropska mreža geoparkov

Globalna mreža geoparkov

  1. ^ 1,0 1,1 Čar, Jože (2010). Geološka zgradba idrijsko - cerkljanskega hribovja. Tolmač h Geološki karti idrijsko-cerkljanskega hribovja med Stopnikom in ROvtami 1 :25.000. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije. COBISS 251279616. ISBN 978-961-6498-21-0. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Cernatič Gregorič, Anica; et. al. (2007). Naravovarstvene smernice za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Občine Idrija. Nova Gorica: Zavod RS za varstvo narave - OE Nova GOrica. 
  3. ^ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 3,16 3,17 3,18 3,19 3,20 3,21 3,22 "Dosje UNESCO" (PDF). 
  4. ^ 4,0 4,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enota: 4017" (PDF). 
  5. ^ 5,0 5,1 "Opis enote neprenične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 678". 
  6. ^ 6,0 6,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enota 143". 
  7. ^ 7,0 7,1 "Opis nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 144". 
  8. ^ 8,0 8,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 4940". 
  9. ^ 9,0 9,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 1765". 
  10. ^ 10,0 10,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 858". 
  11. ^ 11,0 11,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 4906". 
  12. ^ 12,0 12,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 13827". 
  13. ^ 13,0 13,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 12281". 
  14. ^ 14,0 14,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 5079". 
  15. ^ 15,0 15,1 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 13825".