Ogled vira Geografija avstrijske Koroške

[[slika:Markus_Pernhart_-_Mittagskogel_ud_Villacher_Becken_vom_Dobratsch_gegen_Osten.jpg|thumb|right|[[Marko Pernhart]]: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'']]
[[slika:Markus_Pernhart_-_Klagenfurt_gegen_Norden.jpg|thumb|right|[[Marko Pernhart]]: ''Celovec proti severu'']]
[[slika:Markus_Pernhart_-_Jauntal_bei_V%C3%B6lkermarkt.jpg|thumb|right|[[Marko Pernhart]]:'' Podjuna pri Velikovcu'']]
[[slika:Markus_Pernhart_-_Klagenfurter_Becken_gegen_Nordwesten.jpg|thumb|right|[[Marko Pernhart]]: ''Celovška ravnina proti severozahodu'']]
'''Geografijo''' [[Avstrija|avstrijske]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]], najjužnejše zvezne dežele Republike [[Avstrija|Avstrije]] zaznamuje lega v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]] in [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]], ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina. V Celovški kotlini so najpomembnejša mesta, državni centri skozi zgodovino ([[Kelti|keltskega]] [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]], rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]], [[Karantanija|Karantanije]] ter novejših fevdalnih tvorb) kakor tudi jezera, ki so pomembna za turizem.

== Lega ==
Koroška ima obliko pravokotnika, ki je razteza od severa do juga približno 70&nbsp;km (od 46°23' do 47°08' severne širinske stopinje). Od zahoda do vzhoda meri okoli 180&nbsp;km od 12°40' do 15°03' vzhodne dolžinske stopnje. S površino 9536&nbsp;km² je Koroška po velikosti peta od devetih zveznih dežel Republike Avstrije.

Koroška meji znotraj Avstrije na zahodu na [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolsko]] (okraj [[Lienz]]), v severozahodu na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], v severovzhodu na avstrijsko [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]]. Na jugu leži Koroška ob državni meji s [[Slovenija|Slovenijo]] (pokrajini [[Koroška (pokrajina)|Koroško]] in [[Gorenjska regija|Gorenjsko]]) ter zahodno od nje ob državni meji z [[Italija|Italijo]] (oz. njenima regijama [[Furlanija - Julijska krajina]] h kateri pripada večjezična [[Kanalska dolina]] in avtonomna provinca [[Benečija]], italijansko Veneto). Deželne meje tvorijo skoraj povsod gorski grebeni: na severu [[Zahodne Ture|Visoke Ture]] in [[Krške Alpe]], na vzhodu Golica, na jugu [[Karavanke]] in [[Karnijske Alpe]] ter na zahodu Lienški Dolomiti in skupina Šober (nemško ''Schobergruppe'').

Na približno sredini ozemlja meri Koroška le približno 44 km s severa na jug. To in različne terenske formacije so privedle do razlikovanja med ''Zgornjo Koroško'' na zahodu, ki jo zaznamuje visokogorje ter na vzhodu t. i. ''Spodnjo Koroško'', katere osrednji del predstavlja [[Celovška kotlina]] s svojimi rečnimi dolinami. Meja teče približno od gore ''Königstuhl'' v Krških Alpah v severu do ''[[Kepa|Kepe]]'' (lokalno ''Jepa'') v Karavankah na jugu in torej skozi [[Beljak]]. 

Sicer ima pojem ''Spodnja Koroška'' (enako kot ''Spodnja [[Štajerska]]'') v nemščini lahko sugestivni slabšalni element, zato ga pogosto zamenjamo s pojmom [[Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška]], ki pa ne pokriva povsem enako geografsko področje.

Južna Koroška je tako geografski kot kulturnozgodovinski pojem in zlasti obsega etnično ozemlje Slovencev v deželi, ki ga geografsko lahko enačimo s področjem dvojezičnega šolstva po odredbi 1959 od [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorja]] do Labota, na severu pa [[Kostanje, Koroška|Kostanje]], pobočje [[Štalenska gora|Štalenske gore]] in [[Svinška planina|Svinške planine]]. 

Pojem [[Srednja Koroška]] je novejšega datuma in ni povsem določen in večinoma zajame področje med gorovjem [[Nockberge]] in Svinško planino. Deloma tudi nadomešča pojem ''Južna Koroška'' v tistih krajih, ki so v 19. in začetek 20. stoletja bili še povsem ali pretežno slovenski in so sedaj spremenili jezikovno rabo (blaženi [[Anton Martin Slomšek]] je pridigal svoje narodno prebuditeljske pridige<ref>Glej: http://nl.ijs.si/e-zrc/slomsek/ Tri pridige o jeziku</ref> v [[Možberk|Možberku]] (''Blatogradu'').

{{Anker|Geographische Raumeinheiten}}

== Pokrajine in geografske enote ==
{| class="prettytable" 
!colspan=3 align="center" bgcolor="#FFDEAD" |Geografske enote
|-
!colspan=3 align="center" |[[slika:Kaernten_geo_gesamt.png|600px]]
|- bgcolor=#DDDDDD align="center" 
!Gorovja<br />(številke)
!Doline<br />(velike črke)
![[Celovška kotlina]]<br />(male črke)
|- valign="top"
|1 [[Zahodne Ture|Visoke Ture]]<br />&nbsp;&nbsp;1a skupina Velikega Kleka<br />&nbsp;&nbsp;1b skupina Šober (''Schobergruppe'')<br />&nbsp;&nbsp;1c skupina ''Sonnblick''<br />&nbsp;&nbsp;1d skupina ''Sadnig''<br />&nbsp;&nbsp;1e skupina ''Ankogel-Hochalm''<br />&nbsp;&nbsp;1f skupina ''Reißeckg''<br />&nbsp;&nbsp;1g skupina ''Hafner'' (''Hafnergruppe'')<br />&nbsp;&nbsp;1h skupina ''Kreuzeck''<br />
2 [[Krške Alpe]]<br />&nbsp;&nbsp;2a Zahodni Nochberge (''Westliche Nochberge'')<br />
&nbsp;&nbsp;2b Vzhodni Nochberge (''Östliche Nochberge'')<br />&nbsp;&nbsp;2c Cobrški Nochberge (''Afritzer Nockberge'')<br />&nbsp;&nbsp;2d Motniške Alpe (''Metnitzer Alpen'')<br />&nbsp;&nbsp;2e gorovje ''Mödringbergzug''<br />&nbsp;&nbsp;2f Vimiške gore (''Wimitzer Berge'')<br />&nbsp;&nbsp;2g Kotarško gorovje (''Guttaringer Bergland'')<br />
3 Jezerske Alpe (''Seetaler Alpen'')<br />
4 [[Svinška planina]]<br />
5 ''Packalpe''<br />
6 [[Golica, Koroška|Golica]]<br />
7 [[Ziljske Alpe]] (''Gailtaler Alpen'' ali ''Drauzug'')<br />&nbsp;&nbsp;7a Lienški Dolomiti<br />&nbsp;&nbsp;7b skupina ''Lačur'' (''Latschurgruppe'')<br />&nbsp;&nbsp;7c skupina ''Reißkofel''<br />&nbsp;&nbsp;7d Srednje Ziljske Alpe<br />&nbsp;&nbsp;7e [[Dobrač]]<br />
8 [[Karnijske Alpe]]<br />
9 [[Karavanke]]<br />&nbsp;&nbsp;9a [[Peca]]<br />
10 [[Komelj]]<br />
11 [[Kamniške Alpe]]
|A1 [[Zgornja Dravska dolina]]<br />A2 [[Lurnsko polje]]<br />A3 Spodnja Dravska dolina<br />
B1 Zgornja dolina Mele (''Oberes Mölltal'')<br />B2 Srednja dolina Mele (''Mittleres Mölltal'')<br />B3 Spodnja dolina Mele (''Unteres Mölltal'')<br />B4 ''Mallnitztal''<br />
C1 dolina Liesertal<br />
C2 dolina Maltatal<br />
D [[Ziljska dolina]]<br />&nbsp;&nbsp;D1 [[Lesna dolina]]<br />&nbsp;&nbsp;D2 Zgornja Ziljska dolina<br />&nbsp;&nbsp;D3 Spodnja Ziljska dolina<br />&nbsp;&nbsp;D4 Višprijska dolina<br />
E Doline v Krških Alpah<br />&nbsp;&nbsp;E1 Milštatska (Miljska) dolina<br />&nbsp;&nbsp;E2 ''Gegendtal''<br />&nbsp;&nbsp;E3 depresija ''Kleinkirchheimer Senke''<br />&nbsp;&nbsp;E4 Zgornja Krška dolina<br />&nbsp;&nbsp;E5 ''Sirnitzer Gurkenge'' (Sirniška ožina Krke)<br />&nbsp;&nbsp;E6 Srednja [[Krka, Avstrija (reka)|Krška]] dolina<br />&nbsp;&nbsp;E7 dolina Glodnice (''Glödnitzer Tal'')<br />&nbsp;&nbsp;E8 [[Motniška dolina]] (''Metnitztal'')<br />&nbsp;&nbsp;E9 Breško polje ("Friesacher Feld")<br />
F [[Labotska dolina]]<br />&nbsp;&nbsp;F1 Zgornja Labotska dolina<br />&nbsp;&nbsp;F2 ''Twimberger Graben''<br />&nbsp;&nbsp;F3 Spodnja [[Labotnica|Labotska]] dolina
|a Beljaško polje<br />b Baško-Vrbska depresija<br />c Osojska dolina<br />d Osojske Ture<br />e Trško-možberško hribovje<br />f gorovje doline Gline<br />g dolina Gline<br />h [[Gosposvetsko polje]]<br />i Šentviško hribovje<br />k Grobniško polje<br />l Mostiško gorovje<br />m dolina Krčice<br />n depresija ''Launsdorf'' (''Launsdorfer Senke'')<br />o [[Štalenska gora]]<br />p Gosposvetsko gričevje ali tudi Hrebl(j)e oz. Hrebelja (vzhodni del)<br />q [[Celovško polje]]<br />r Velikovško podgorje / Velikovško Čezdravje<br />s Gradniško hribovje / Šentpavelske gore<br />t Labotska [[Dravska dolina v Avstriji|Dravska dolina]]<br />u [[Gure]]<br />v Zgornji [[Rož]]<br />w Spodnji [[Rož]]<br />x depresija Bele<br />y Klopinjsko gričevje<br />z [[Podjuna]]
|-
|colspan=3 |<small>Tabela oz. njena struktura sledi v dobri meri g. M. Seger v Mildner/Zwander 1999, str.. 34f. (ne pa slovenski toponimi)<ref name="Seger">{{navedi knjigo |author=Seger, Martin |chapter=Landeskundliche Einführung und geographische Gliederung |editor=Paul Mildner, Helmu Zwander (ur.) |title=Kärnten – Natur. Die Vielfalt eines Landes im Süden Österreichs |publisher= Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten |edition=2. |location=Klagenfurt |year=1999 |isbn=3-85328-018-8 |pages=25-62, insb. 34 f.}}</ref> Oštevilčenje ni od navedenega avtorja.</small>
|}

=== Južna Koroška ===
Južna Koroška je geografski in kulturnozgodovinski pojem in zajame nekoč slovenske, danes dvojezične ali že ponemčene kraje in ga lahko enačimo s področjem uredbe o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 plus [[Celovec]] in [[Gospa Sveta]]. Predstavlja južni del dežele in vključuje od zahoda proti vzhodu [[Zilja|Ziljo]] vzhodno od Šmohora, Beljaško kotlino z ali brez Beljakom, [[Gure]] do [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] nad [[Vrbsko jezero|Vrbskim jezerom]] v [[Osojske Ture|Osojskih Turah]], [[Rož]], Celovško polje s Celovcem, Velikovško Čezdravje z Velikovcem in Svinško planino, ter [[Podjuna|Podjuno]], in južni del [[Labotska dolina|Labotske doline]] z [[Suha, Koroška|Žvabekom]].

== Gorovja ==
[[slika:At carinthia mountain ranges.png|thumb|right|600px|Gorovja avstrijske Koroške]]
Avstrijsko Koroško sestavljajo vsepovsod gorovja. Medtem ko dominira na ''Zgornjem Koroškem'' visokogorje (kjer se je zlasti ohranilo veliko število imen karantansko-slovenskega izvora) imajo na ''Spodnjem Koroškem'' [[Labotske Alpe]] nižje vrhove. [[Drava]], ki preteče skoraj vso deželo od zahoda do vzhoda pri tem loči področja s starimi kamninami od Apneniških Alp. Izjemo predstavlja ''Goldeck'', ki je edini staro kamninski blok južno od Drave.
 
=== Centralne Alpe ===
Avstrijsko Koroška gorovja avstrijskih Centralnih Alp so:

==== Visoke Ture ====
Visoke Ture so sestavljene iz:
*''[[Glocknergruppe]]'' (''skupina Velikega Kleka''): skupina Velikega Kleka je najvišje gorovje Koroške in hkrati najvišji vrh Avstrije ([[Veliki Klek]] 3798 m). Na njej najdemo obsežne ledenike, med njimi je največji Pasterca. Vzhodno od Pasterce pelje znamenita ''Visoka alpska cesta Grossglockner'' na prelaz Hochtor na 2504 m.
*''[[Schobergruppe]]'' (''skupina Šober''): najvišja gora te gorske skupine z ledenikom je ''Petzeck'' (3283 m).
*''Sonnblickgruppe'' ali ''Goldberggruppe'' (skupina ''Sonnblick'' ali ''Goldeck''): najvišji vrh te skupine je ''Hocharn'' (3254 m). Tam najdemo tudi gore ''Hoher Sonnblick'' (3105 m) in ''Schareck'' (3122 m).
*''Kreuzeckgruppe'' (skupina ''Kreuzeck''): najvišji vrh v skupini je ''Polinik'' (2784 m). Drugi vrhovi so ''Kreuzeck'' (2702 m), ''Hochkreuz'' (2708 m) in ''Scharnik'' (Šarnik) (2665 m).
*''Ankogelgruppe'' (skupina ''Ankogel''): najvišja gora te skupine je ''Hochalmspitze'' (3360 m). Drugi najvišji vrh je ''Ankogel'' (3246 m). Tudi to skupino pokriva ledenik.
*''Reißeckgruppe'' (skupina ''Reißeckgruppe'': najvišji vrh skupine jugovzhodno od skupine ''Ankogel'' je ''Reißeck'' (2955 m), drugi vrh pa je ''Gmeineck'' (2592 m).

==== Krške Alpe ====
Krške Alpe segajo od doline reje Jezernice/Lieser (''[[Liesertal]]'') na zahodu do prelaza ''Neumarkter Sattel'' na vzhodu in od doline [[Mura|Mure]] na severu do Spodnje Dravske doline in do Celovške kotline na jugu. Najvišja gora tega gorovja je ''Eisenhut'' (2441 m). Krške Alpe razdelimo v:
*''[[Nockberge]]'': najvišji vrh je ''[[Rosennock]]'' (2440 m). Drugi vrhovi so ''Großer Königsstuhl'' (2336 m), ''Rinsennock'' (2334 m), ''Moschelitzen'' ([[Mošelica]]) (2310 m), ''Schwarzwand'' (2214 m), ''[[Milštatske Alpe]]'' (2091 m), ter ''Wöllaner Nock'' (2145 m).
** [[Osojščica]] je 1909 m visoka gora severno nad Osojskim jezerom in je ena najjužnejših gora v skupini Nockberge.
*''Metnitzer Berge'' ([[Motniške gore]]) med dolino Mure in dolino [[Motnica, Koroška (reka)|Motnice]] oz. [[Motniška dolina|Motniško dolino]] (''Metnitztal''): najvišji vrh je ''Pranker Höhe'' (2166 m).
*''Mödringbergzug'' (gorovje ''Mödringberg'' med Motniško in Krško dolino.
*Vimiške gore (''Wimitzer Berge'') (po reki Vimica) med Krško dolino in dolino Gline: Najvišji vrh je ''Schneebauer Berg'' (1338 m).

==== Svinška planina ====
[[slika:Saualpe.jpg|500px|thumb|Svinška planina s Kotarč, aprila 2005]]
Svinška planina in [[Jezerske Alpe]] (''Seetaler Alpen'') v severu so med dolino [[Krčica|Krčice]] na zahodu in Labotsko dolino na vzhodu. Najvišji vrh je ''Velika Svinja'' (2079 m).

==== Štajersko obrobno/mejno gorovje ====
Koroški del Štajerskega obrobnega gorovja razmejuje [[Labotska dolina|Labotsko dolino]] na zahodu od zahodno-štajerskega hribovja na vzhodu. ''Stubalpe'' in ''Packalpe'' so severno od prelaza ''Pack'' (''Packsattel''). Najvišji vrh je ''Ameringkogel'' (2187 m).

Golica se razteza med prelazom ''Packsattel'' do Labotske doline. Najvišji vrh je ''Großer Speikkogel'' (2140 m).

=== Južne apneniške Alpe ===
Gorovja južno od [[Drava|Drave]] pripadajo z izjemo skupine ''Goldeck-Latschur'' k Južnim apneniškim Alpam.

==== Ziljske Alpe ====
[[Ziljske Alpe]] med Dravo in Ziljo razdelimo med Lienške Dolomite od zahodne meje do prelaza ''[[Gailbergsattel]]'' (Ziljski vrh). Vzhodno najdemo skupino ''Reißkofel'' (''Reißkofelgruppe'') (med Ziljsko goro in Višprijsko dolino), skupino ''Goldeck-Lačur'' (med Belim jezerom-''Weissenbach'' (Beli Potok) in Dravsko dolino, v večji meri kristalinskega izvora), skupino ''Spitzegel'' in [[Dobrač]]. Najvišji vrh v Ziljskih Alpah je na Vzhodnem Tirolskem - to je ''Große Sandspitze'' (2772 m). Drugi vrhovi so: ''Spitzkofel'' (v Lienških Dolomitih) (2717 m), ''Tamerlanhöhe'' (2377 m), ''Reißkofel'' (2371 m), ''Latschur'' (Lačur) (2236 m), ''Goldeck'' (2142 m), ''Spitzegel'' (2119 m) in [[Dobrač]] (2166 m).

==== Karnijske Alpe ====
[[Karnijske Alpe]] predstavljajo naravno mejo z Italijo. So južno od Ziljske doline in sežejo do Ziljice na vzhodu. Najvišji vrhovi so [[Hohe Warte]] (2780 m), ''Zwölferspitze'' (2593 m), ''Pfannspitze'' (2678 m), ''[[Trogkofel]]'' (2279 m) in ''[[Gartnerkofel]]'' (2195 m). [[Poludnik]] je 1999 m visoka gora v vzhodnem delu Karnijskih Alp na avstrijsko – italijanski meji.

==== Karavanke ====
[[Karavanke]] nadaljujejo greben Karnijskih Alp proti vzhodu in tvorijo južno meje Avstrije do Republike [[Slovenija|Slovenije]]. [[Peč (gora)|Peč]] (1510 m) je gora na tromeji med Slovenijo, Avstrijo ter Italijo. Najvišji vrh je [[Stol, Karavanke|Stol]] (''Hochstul'') je gora, ki z 2236 metri in predstavlja najvišji [[Topografski vrh|vrh]] Karavank. V Karavankah so [[Kepa]] (2143&nbsp;m, tretja najvišja gora v Karavankah) in [[Peca]] (2113&nbsp;m). [[Dovška Baba]] je 1891 m visoka gora v Zahodnih Karavankah.

[[Obir]] je gorski masiv v severnem delu Karavank z najvišjim 2139 m visokim Ojstrcem.<ref name=":0">- Literarni spomenik in vabilo na odkrivanje zakladov Karavank je napisal Karl Hren: ''Grape n vrhovi, Čar Karavank med Peco in Obirjem''. Mohorjeva založba. Celovec 2012.- Schnabl, Bojan-Ilija : Aspekti novejše slovenske terminologije s koroškega vidika : izsledki enciklopedijskih raziskovanj .  V: Obdobja 32. Ljubljana 2013,  str. 365–374, www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp32/zbornik/Schnabl.pdf (avtor raziskuje nekatere nekoliko pozabljene toponomastične pojme).</ref>

Glej tudi: [[Seznam gora v Karavankah]]

==== Kamniške Alpe ====
Koroška ima tudi delež [[Kamniške Alpe|Kamniških Alp]], katerih glavni del leži južno od Karavank v Sloveniji.

== Celovška kotlina in Osrednja južna Koroška ==
[[Celovška kotlina]] sega od Beljaka do Labota, od [[Rož]]a na jugu do Trga in Starega Dvora na severu. Je osrednje naseljeno področje Koroške z mesti [[Celovec]], [[Beljak]], [[Šentvid ob Glini]], [[Velikovec]] in Trg. 

Osrednji južnejši del kotline tvori ''Osrednjo južno Koroško'', torej  [[Rož]], [[Gure]], Celovško polje, [[Osojske Ture]] in pobočja [[Štalenska gora|Štalenske gore]] ter v zgodovinski perspektivi [[Trško-možberško gričevje|Trško-Možberško gričevje]] in [[Gosposvetsko polje]]. S tem se v široki meri enači z etnološkim in dialektološkim pojmom Rož, »ki pa še obsega zahodne dele [[Podjuna|Podjune]], t. i. [[Vršane]], ter zahodne dele [[Velikovško podgorje|Velikovškega podgorja]] in pobočja Svinške planine«.<ref name=":0" />

Kotlina je sestavljena iz dolin in kotlin, ki jih ločujejo hribovja in nižja gorovja. Pogosto se zamenja v pogovorih ter celo v znanstveni literaturi ne-geografov pojma ''Celovška kotlina'' takrat ko je mišljeno [[Celovško polje]].

Nepopolni pregled kot sledi:

===== Nižine so: =====
* [[Beljaško polje]] okoli mesta [[Beljak]].
* [[Rož]] med Beljakom in ustjem Krke leži med Karavankami na jugu in Gurami na severu.
* [[Celovško polje]] leži med Celovcem oz. Vrbskim jezerom in [[Tinje|Tinjami]], ki s svojim dekantom predstavljajo vzhodno polovico narečnega področja Celovškega polja. Le-to je prehodno [[Slovenska narečja|narečje]] oz. govor ter velja za različico [[rožanščine]].
** [[Grabštanjsko polje]] pri [[Grabštanj]]u.
** [[Tinjsko polje]] pri Tinjah (tudi vas).
** [[Vasjevaško polje]] pri Vasji vasi in 
** [[Šenttomažko polje]] pri Šenttomažu nad Celovcem.
** [[Čilberško polje]] pri vasi [[Čilberk]] pri Šenttomažu med hriboma Osel in Čilberk
* [[Gosposvetsko polje]] med Celovcem in Šentvidom ob Glini.
* [[Grobniško polje]] med Šentvidom ob Glini in Starim Dvorom na severnem Koroškem.
* [[Podjuna]] med izlivom reke Bele pri Goričah in Žvabekom južno od Drave sega do Karavank, južno od Drave je Podjunska ravnina, severno pa Velikovško čezdravje oz. Velikovško gričevje. Obe pokrajini pa pripadata istemu [[podjunsko narečje|podjunskemu narečju]]
* [[Pliberško polje]] pri [[Pliberk|Pliberku]]
** [[Libuško polje]] pri Libučah pri Pliberku (znano bo znameniti pesnici [[Milka Hartman|Milki Hartman]].

==== Hribovja in gorovja so: ====
* [[Gure]] med Vrbskim jezerom in Dravo.
* [[Štalenska gora]] jugovzhodno od Šentvida ob Glini in severno od Celovškega polja.
* [[Gosposvetsko gričevje]] na zahodnem vznožju Štalenske gore.
* Pogosto prištevamo tudi [[Osojske Ture]] k Celovški kotlini.
* [[Hribovje doline Gline]] z goro ''Vrh'' ali ''Uršlja gora'' (nemško ''Ulrichsberg'') je severno od Celovca.

== Reke in doline ==
[[slika:Map at carinthia rivers.png|thumb|right|600px|Koroške reke]]
Največja reka Koroške je [[Drava]]. Pri Dravogradu priteče v Slovenijo na Koroško in preteče številne doline in kotline.  
* [[Zgornja Dravska dolina]] sega od Zgornjega Dravograda preko krajev ''Greifenburg'' in ''Steinfeld'' do kraja ''Sachsenburg'' in leži med gorovji ''Kreuzeck'' na severu in ''Ziljskimi Alpami'' na jugu. 
* Temu sledi [[Lurnsko polje]], ki seže do [[Špital ob Dravi|Špitala]]. 
* [[Spodnja Dravska dolina]] med Špitalom in Beljakom leži med Ziljskimi Alpami na jugu in ''Mirnock'' na severu in teče v smeri severozahod-jugovzhod.
* Ostali tok Drave je v Celovški kotlini. Temu prištejemo v smeri toka Drave: a) Beljaško polje, b) Rož med Gurami na severu in Karavankami na jugu s Šentjakobom v Rožu, [[Borovlje|Borovljami]] in [[Žihpolje|Žihpoljami]], c) Podjuno ter d) globoko vrezano [[Labotska dolina|Labotsko]] Dravsko dolino. Približno 4 km jugovzhodno od Labota (''Lavant'') Drava priteče v Slovenijo.

Najvažnejše stranske reke (pritoki) Drave so (v vrstnem redu kot se vanjo izlivajo):

* Mela (''Möll'') izvira iz vznožja Velikega Kleka, je 80 km dolga in se izliva pri kraju ''Möllbrücke'' v Dravo. Dolina Mele (''Mölltal'') leži med skupinama ''Sonnblick'' in ''Reißeck'' na severu ter skupinama ''Schober'' in ''Kreuzeck'' na jugu. Največja naselja so ''Heiligenblut'', ''Winklern'' in Zgornja Bela (''Obervellach''). 
* [[Jezernica, Koroška|Jezernica]]'' (''Lieser'') izvira izpod gore ''Kleiner Sonnblick''. Teče skozi dolino ''Pöllatal'', ki pri preide pri ''Rennweg-u'' v dolino ''Katschtal'', ki zopet po izlivu v reko Malta pri Sovodnju (''Gmünd'') preide v dolino [[Liesertal]]. Reka Jezernica loči Visoke Ture od Krških Alp in se izliva pri Špitalu v Dravo.
** Malta'' izvira pod goro ''Ankogel'', zajezena je pri jezu ''Kölnbreinsperre'', teče skozi dolino Malte (''Maltatal'') na dolžini 38 km. Dolino omejuje na zahodu skupina ''Reißeck'', na vzhodu gora ''Reitereck'' Hafnerjeve skupine (''Hafnergruppe''). Edino večje naselje je kraj Malta. Reka Malta se izliva pri Sovodnju (''Gmünd'') v reko Jezernico.
* ''Tiebel'' izvira pri ''Außerteuchen'' severno od [[Osojščica|Osojščice]], teče v širokem loku preko naselja ''Himmelberg'' in preko Trga ter se izliva v [[Osojsko jezero]]. Potok Osojskega jezera (''Ossiacherseebach'') se izliva v Trebinjski potok (''Treffner Bach'') in ta pri Beljaku v Dravo.
* [[Zilja]] izvira na Vrhodnem Tirolskem v dolini ''Tilliach'' in teče na dolžini 122 km skozi Lesno dolino (do trga Koče-Mute), Zgornjo Ziljsko dolino (do Šmohorja) in Spodnjo Ziljsko dolino (do Beljaka) ter se izliva pri Mariji na Zilji pri Beljaku v Dravo. 
** [[Gosrinjski potok]] (''Gössering'') teče skozi ''Višprijsko dolino'' in se izliva pri Šmohorju v Ziljo.
** [[Blaški potok]] izvira med Poludniško in Goričansko planino in se izliva v ''Blačah'' na Zilji v Ziljo.
** [[Bistriški potok]] izvira na Bistriški planini, teče skozi Bistriški graben in se izliva v [[Bistrica na Zilji|Bistrici na Zilji]] v Ziljo.
** [[Draški potok]] izvira in se izliva v ''Draščah'' v Ziljo.
** [[Ziljica]] izvira v bližini prelaza Na Žlebeh (oz. po kasnejšem prevodu iz italijanščine [[Nevejski prelaz|Nevejskega prelaza]] (oz. sedla - ''Sella Nevea'') v Italiji, teče preko [[Rabeljsko jezero|Rabeljskega jezera]] proti [[Trbiž]]u in skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] ter priteče pri vasi [[Megvarje]]-Vrata v Avstrijo. Po le nekaj kilometrih se izliva pri [[Podklošter|Podkloštru]] v Ziljo.
* [[Bela (Koroška reka)|Bela]] (''Vellach'') izvira iz Kamniških Alp, pretečo dolino Bele in Žitrajsko nižino v Podjuni. Pri Galiciji se izteče v Dravo.
* [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]]'' je druga največja reka Koroške in je 120 km dolga. Izvira na ''Lattersteig-u'', preteče Zgornjo Krško dolino (glavni kraj je tam ''Patergassen''), nato Osko Krko (''Enge Gurk'' oz. Sirniško ožino Krke/''Sirnitzer Gurkenge'') in Srednjo Krško dolino (glavno naselje je [[Straßburg, Avstrija|Strasburg]]) v Krških Alpah. V Celovški kotlini preteče [[Grobniško polje]] med Starim Dvorom in ''Launsdorf'' ter priteče pri Mostiču na širše področje Celovškega polja, kjer naredi lok v smer Celovca, teče mimo Šentlovrenca pri Šenttomažu nad Celovcem in se izliva pri Velikovcu v Dravo.
** Raba'' izvira v Gosposvetskem gričevju na barju v Vogličah, teče mimo Ovš do Trdnje vasi in Hutne vasi ter se po Delnji vasi izliva v Krko.
** [[Glina]] izvira na Osojskih Turah. Preteče Trg, dolino Gline (pri Šentvidu ob Glini), Gosposvetsko polje ter Celovško polje in se izliva nad [[Grabštanj|Grabštanjom]] v Krko.
*** Vimica (''Wimitz'') izvira iz jezera ''Goggausee'', preteče Vimiško gorovje in se izlive pri Šentvidu ob Glini v Glino.
*** [[Jezernica, Koroška|Jezernica]] je naravni odtok Vrbskega jezera in se izliva pri Žrelcu v Glino.
**** Osojniški potok izvira v Gurah oz. v Strančičah in se izliva pri Žrelcu v Jezernico.
** [[Krčica]]'' nastane pri ''Hüttenberg-u'' iz sovodnja dveh potokov. Preteče dolino Krčice in se izliva pri Mostiču v Krko.
** [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica]] (''Metnitz'') izvira iz Flattnitza'', preteče dolino [[Motniška dolina |Motnice]]'' (''Metnitztal'') ''in od Brežji dalje skozi [[Breško polje]] ter se izliva pri Starem Dvoru v Krko. Največji naselji sta ''[[Motnica, Avstrija (kraj)|Motnica]] (''Metnitz'')'' in ''[[Breže (občina)|Breže]](''Friesach''). 
* Golovica izvira v bližini vrha Velike Svinje, teče skozi Grebinj in Rudo ter se izliva pri Šmiklavžu v Dravo.
* Bajdiška Borovnica teče skozi Borovlje in se izliva pri Spodnjih Borovljah v Dravo.
* Ljubeljska Borovnica teče skozi Borovniško pregradno jezero in se izliva pri Apačah v Dravo.
* Golovica izvira na Svinški planini, teče skozi Grebinj in Rudo ter se izliva pri Lipici v Dravo.
* Bistrica (z naglasom na i) izvira s Pece, mimo [[Bistrica pri Pliberku|Bistrice pri Pliberku]] in skozi Libuško polje in Plibeka do Doba, kjer se izliva v Dravo.
* [[Labotnica]] izvira na Štajerskem  pri ''Zirbitzkogel''. Med Jezerskimi Alpami (''Seetaler Alpen'') in Svinško planino na zahodu in gorami ''Packalpe'' in Golico na vzhodu teče skozi Zgornjo Labotsko dolino, t. i. ''Twimberger Graben'' in Spodnjo Labotsko dolino, ki ima značaj kotline. Po 64 km se izliva pri Labotu v Dravo. Največja naselja so: ''Bad Sankt Leonhard im Lavanttal'' (Šentlenart v Labotski dolini), [[Volšperk]] in [[Šentandraž v Labotski dolini]].

Dolino ''Gegendtal'' (slovensko tudi [[Trebinjsko podolje]]) v gorovju Nockberge med naselji ''Radenthein'' in Beljakom ne moremo jasno pripisati eni reki. Na severnem delu od jezera ''Brennsee'' teče proti severu potok ''Feldbach'', medtem ko na večjem južnem delu teče od Cobrškega jezera (''Afritzer See'') proti jugu ''Cobrški potok'' (''Afritzerbach''), ki se izliva v Trebinjski potok (''Treffner Bach'').

== Jezera ==
:''Glej tudi: [[Jezera na avstrijskem Koroškem]]''

[[slika:At carinthia lakes.png|thumb|right|600px|Jezera na Koroškem]]
Avstrijska Koroška ima okoli 1270 [[Jezera na avstrijskem Koroškem|jezer]], večji del je t. i. jezer v obliki jezika, s površino okoli 60 km². 50 km² pa zavzamejo štiri največja jezera:

* [[Vrbsko jezero]] (površina: 19 km²): Vrbsko jezero je zahodno od Celovca. Pomembni kraji so [[Vrba na Koroškem|Vrba ob Vrbskem jezeru]], [[Poreče, Koroška|Poreče]] in [[Kriva Vrba|Kriva vrba]]. 
* [[Milštatsko jezero]] (površina: 13 km²): Milštatsko jezero leži severovzhodno od Špitala. Naselja ob Milštatskem jezeru sta ''Milštat'' (tudi Milje) in ''Seeboden''. Ob Milštatskem jezeru je pomembno [[Karantanija|karantansko]] kulturno središče kneza in slovansko-slovenskega svetnika [[Domicijan Koroški|Domicijana]]
* [[Osojsko jezero]] (površina: ok. 11 km²): Osojsko jezero je severovzhodno od Beljaka. Glavni naselji sta [[Osoje, Avstrija|Osoje]] in ''Bodensdorf''.
* [[Belo jezero]] (površina: 6 km²): Belo jezero je severno od Šmohorja. Edino naselje na Belem jezeru je ''Techendorf''.
[[slika:Markus_Pernhart_-_Maria_W%C3%B6rth1.jpeg|thumb|right|[[Marko Pernhart]]: ''Otok na Vrbskem jezeru]'']]
[[Slika:Basko jezero.jpg|thumb|right|Baško jezero]]

Druga, zlasti v slovenskem kulturno-zgodovinskem kontekstu pomembna jezera so:

* [[Baško jezero]] južno od Beljaka,
* [[Boršt]] nad Vrbo,
* [[Breško jezero]] pri Bistirci pri Pliberku,
* [[Brško jezero]] na Brški planini na Zilji,
* [[Dobiško jezero]] pri Bekštanju oz. pri Ločah nad Baškim jezerom
* [[Goslinjsko jezero]] v Podjuni,
* [[Habnerjevo jezero]] v Hodišah
* [[Hodiška dolina jezer]] v Gurah,
* [[Hodiško jezero]] v Gurah,
* [[Klopinjsko jezero]] v Podjuni,
* [[Malo jezero]] nad Vrbo,
* [[Malo jezero]] v Podjuni,
* [[Mlinarjev_bajer_(birt)]] v Gurah,
* [[Preseško jezero]] vzhodno od Šmohorja
* [[Rjavško jezero]] v Hodišah
* [[Tihojsko jezero]] v Podjuni,
* [[Zablaško jezero]] v Podjuni,
* [[Zajezersko jezero|Zajzersko jezero]] nad Vrbo

in

* [[Bistriško pregradno jezero]] v Rožu
* [[Boroveljsko pregradno jezero]] v Rožu
* [[Borovniško pregradno jezero]] ob Borovnici pod Obirjem
* [[Velikovško pregradno jezero]] pri Velikovcu

ter
* [[Dolgo jezero]] pri Šentvidu ob Glini zaradi svojega samostana, kjer so zapisana zgodnje karantansko-slovenska imena,
* [[Cobrško jezero]] (''Afritzer See'')
* [[Kraiger See]] (Kraig blizu Šentvida ob Glini; 5 ha)

== Literatura ==
* Paul Mildner, Helmut Zwander (Hrsg.): ''Kärnten – Natur. Die Vielfalt eines Landes im Süden Österreichs.'' Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, 2. Auflage Klagenfurt 1999. ISBN 3-85328-018-8
* Herbert Paschinger: ''Kärnten. Eine geographische Landeskunde.'' Zwei Bände. Verlag des Landesmuseums für Kärnten, Klagenfurt 1976 und 1979.
* Franc Kukovica: ''Moja dežela, učbenik za 4. razred dvojezične ljudske šole in glavno šolo na Koroškem'', Celovec/Klagenfurt 1996.
*  [[Pavel Zdovc]], ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Ljubljana 2010 (ISSN 0560-2920).
* Heinz-Dieter Pohl: ''Unsere slowenischen Ortsnamen, Naša slovenska krajevna imena'', Klagenurt/Celovec 2010 (ISBN 978-7086-0521-0).
* Atlas Slovenije, Ljubljana 1996 (ISBN 86-11-14789-8).
* [[Jakob Medved]]: ''Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski Krajini in Benečiji - Carta dei nomi geografici con forma italiana e slovena nel Friuli - Venezia Giulia''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1974.
* St. Margareten im Rosental - Šmarjeta v Rožu, Karta merilo 1:15.000, izdalo: Kulturno društvo Šmarjeta - Apače in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec 2011.
* Karl Hren: ''Grape n vrhovi, Čar Karavank med Peco in Obirjem''. Mohorjeva založba. Celovec 2012.
* Schnabl, Bojan-Ilija : Aspekti novejše slovenske terminologije s koroškega vidika : izsledki enciklopedijskih raziskovanj.  : Obdobja 32. Ljubljana 2013,  str. 365–374 (avtort zlasti obravnava nekatere aspekte novejše geografske/toponomastične litarature), www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp32/zbornik/Schnabl.pdf

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] (slovensko–nemško)
* ''[[:de:Liste_slowenischer_Flurnamen_in_Kärnten]]'' Seznam slovenskih terenskih imen na Koroškem (nemško–slovensko)

== Zunanje povezave ==
* Digitalni atlas Koroške deželne vlade [http://gis.ktn.gv.at/atlas/(fuviul454mpsnsuy0cpmdmap)/init.aspx Digitaler Kärnten-Atlas der Landesregierung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110803234624/http://gis.ktn.gv.at/atlas/(S(10gmtk552v5huyzle4e4sd55))/init.aspx |date=2011-08-03 }}
* [http://nationalagentur.unesco.at/cgi-bin/unesco/element.pl?eid=12 Slowenische Flur- und Hofnamen in Kärnten]. nationalagentur.unesco.at
* [http://www.uni-klu.ac.at/groups/spw/oenf/Kaernten_Namen_als_Kulturgut.htm Kärntner Ortsnamen als Kulturgut] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080407112520/http://www.uni-klu.ac.at/groups/spw/oenf/Kaernten_Namen_als_Kulturgut.htm |date=2008-04-07 }}
* [http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name1.htm Slawische und slowenische (alpenslawische) Ortsnamen in Österreich (Schwerpunkt Kärnten)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080921233958/http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name1.htm |date=2008-09-21 }}
* [http://www.nsks.at/viewkarta.html Karte von Kärnten mit zweisprachigen Orts- und Flurnamen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071006012203/http://www.nsks.at/viewkarta.html |date=2007-10-06 }} (1,6 MB)
* Seznam gora v Karavankah: [http://www.hribi.net/GoreVGorovju.asp?id=11]

== Sklici==
{{sklici}}

{{Južna Koroška}}
{{Rož}}
{{Podjuna}}
{{Ziljska dolina}}
{{Gure}}
{{Celovško polje}}
{{Gosposvetsko polje}}
{{Osojske Ture}}
{{Labotska dolina}}
{{Karavanke}}

[[Kategorija:Koroška (zvezna dežela)]]
[[Kategorija:Koroška]]
[[Kategorija:Geografija Avstrije|Koroška]]
[[Kategorija:Geografija Koroške (zvezna dežela)| ]]