Frigga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Frigga je bila v nordijski mitologiji boginja poroke, materinstva, modrosti, zemlje, napovedovanja prihodnosti in ljubezni. Bila je žena vrhovnega boga Odina ter mati boga svetlobe Baldra. Povezana je z nordijsko boginjo plodnosti in ljubezni Freyo. Iz njenega imena izvira današnje angleško poimenovanje za petek Friday. Njen vpliv se izkazuje v moderni dobi, predvsem v umetnosti in popularni kulturi. Predstavljala je predmet čaščenja v germanskem neopaganizmu. V slovanski mitologiji ji je podobna boginja ljubezni in zakona Lada.

Carl Emil Doepler. "Nordisch-germanische Götter und Helden" (1882)

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Njeno ime izvira iz pragermanskega samostalnika *frijaz, ki izhaja iz istega vira (indoevropski prajezik) kot ženski samostalnik *priyā. Kasneje je bila v angleščini za razlikovanje ženskega spola dodana pripona -a, iz česar je nastalo ime Frigga. Današnje angleško poimenovanje za petek (Friday) izvira iz staroangleškega izraza frīġedæġ, ki pomeni "Friggin dan".[1]

Boginji Frigga in Freya po mnenju strokovnjakov izvirata iz istega germanskega bitja, saj obema pripisujejo podobne darove in lastnosti – obe sta med drugim predstavljali boginji ljubezni ter napovedovanja prihodnosti. Na tem temelji nastanek njune hipoteze skupnega izvora.[2] Po tej se je evolucija boginj iz skupnega germanskega bitja začela razlikovati šele v poznem vikinškem obdobju. Od takrat ju razlikuje le njuno ime.[3]

Zgodovinski zapisi[uredi | uredi kodo]

Pesniška Edda[uredi | uredi kodo]

Starejša ali pesniška Edda je zbirka starih islanskih junaških epov iz 13. stoletja. Frigga je omenjena v pesnitvah Völuspá, Vafþrúðnismál, Lokassena ter Grímnismál.

Njeno ime se v pesnitvi Völuspá pojavi dvakrat. Prvič v sedemintrideseti kitici ob smrti svojega sina, drugič v triinpedeseti, ko je Odin predstavljen kot "tisti, ki ga Frigga ljubi."[4]

Frigga nastopi v pesnitvi Vafþrúðnismál, ko Odina namerava obiskati velikan Vafþrúðnir. Frigga mu svetuje, naj ostane doma, saj noben velikan ni tako mogočen kot on. Ko Odin odide, mu zaželi varno pot ter vrnitev.

V Lokasseni Frigga nastopi v prepiru z bogom Lokijem, ko ta vse ženske v dvorani obtoži promiskuitete in nezvestobe. Sledi prepir Lokija in boginje Freye o Friggi.

Najbolj vidno vlogo odigra v uvodu pesnitve Grímnismál. V njej je predstavljena zgodba njenih rejniških otrok Agnarja in Geirröðrja, v katero sta skozi dialog vpletena Odin in Frigga.

Prozna Edda[uredi | uredi kodo]

Frølich, Lorenz: Odin in Frigga upodobljena po navdihu iz epa Grímnismál (1895)

Prozna ali mlajša Edda je zbirka nordijskih mitoloških pesmi, ki jih je okoli 1220 zbral islandski zgodovinar Snorri Stulrusson. Sestavljena je iz treh knjig: Gylfaginning, Skáldskaparmál in Háttatal.

V prvi knjigi Gylfaginning je Frigga omenjena, ko preoblečeni kralj Gylfi želi vedeti, kaj pomeni izraz za nordijske boginje azi. Prerok High mu odgovori, da je "najvišja med njimi Frigga" in da je Freya "najvišje uvrščena poleg nje".[5] V devetinštiridesetem delu knjige je predstavljena zgodba njenega sina Balderja vse do njegovega pogreba, katerega se udeležijo različna mitološka bitja, Odin in Frigga.

V drugem delu mlajše Edde Skáldskaparmál Frigga nastopa ves čas. Prvič je omenjena na začetku, ko azijevi bogovi in boginje pripravijo gostijo. Frigga je ena izmed dvanajstih bogov, ki se nahajajo v občinstvu.[6]

Upodobitve v umetnosti[uredi | uredi kodo]

Frigga se v umetnosti, literaturi in glasbi omenja do moderne dobe. Po njej sta poimenovani dve igri: Friggja iz 18. stoletja, ki jo je napisal švedski kralj Gustav III ter Frau Frigg und Doktor Faust, ki sta jo leta 1937 napisala Hans Friedrich Blunck in H. F. Block. Bila je predmet poslikovanja umetnikov K. Ehrenberga (slika Friig, Freya iz leta 1883), Johna Charlesa Dollmana (slika Frigga Spinning the Clouds iz leta 1900) ter H. Thoma (slika Fricka).[7]

Kot lik nastopa v Marvelovih stripih in filmih o superjunakih studia Marvel Studios, kjer upodablja kraljico namišljenega kraljestva Asgard, Odinovo ženo ter mati boga groma Thora in posvojenega sina Lokija.

Po boginji se je poimenovala finska skupina ljudske glasbe Frigg. Kot Freya se pojavi v računalniški video igri God of War.

Viri[uredi | uredi kodo]

Encyclopedia Mythica (3. marec 1997). "Frigg". Pridobljeno 26. marec 2019.

McCoy, Daniel (2012-2019). "Norse Mythology for Smart People". Pridobljeno 26. marec 2019.

Thorp, Benjamin. Edda Sæmundar Hinns Frôða: The Edda of Sæmund the Learned Part I. Trübner, London 1907.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Orel, Vladimir (2003). A Handbook of Germanic Etymology. Boston: BRILL. str. 93-94. 
  2. Grundy, Stephan (1998). "Freyja and Frigg", The Concept of the Goddes. London. str. 55-56. ISBN 0-415-19789-9. 
  3. Heide, Eldar (2006). Spinning Seiðr. Old Norse Religion in Long-Term Perspective: Origins, Changes and Interactions. Preses Nams. 
  4. Larrington, Carolyne (1999). The Poetic Edda. Oxford University Press. ISBN 0-19-283946-2. 
  5. Faulknes, Anthony (1995). Edda. London: Everyman. str. 29. ISBN 0-460-87616-3. 
  6. Faulknes, Anthony (1995). Edda. London: Everyman. str. 59. ISBN 0-460-87616-3. 
  7. Simek, Rudolf (2007). Dictionary of Northern Mythology. D. S. Brewer. str. 94. ISBN 0-85991-513-1.