Evropski divji bezeg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Evropski divji bezeg
Grm v cvetju
Grm v cvetju
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Dipsacales (ščetičevci)
Družina: Adoxaceae (pižmičevke)
Rod: Sambucus
Vrsta: S. racemosa
Znanstveno ime
Sambucus racemosa
L.

Evropski divji bezèg (znanstveno ime Sambucus racemosa) je listopadni grm iz družine pižmičevk, ki je razširjen po Evropi, Aziji in Severni Ameriki.

Opis[uredi | uredi kodo]

V višino ta zelo gost grm doseže do 3 metre, ima pa zelo plitev in razvejan koreninski sistem. Listi so dolgi med 10 in 25 cm in so lihopernato sestavljeni iz od 5 do 7 cm dolgih lističev. Cvetovi so rumenkasto zelene barve in so združeni v pokončna jajčasta grozdasta socvetja. V Sloveniji cveti od aprila do junija, iz oplojenih cvetov pa se razvijejo rdeči plodovi, ki so hrana pticam in mnogim drugim živalim.[1]

Širi se s pomočjo semen, ki jih s svojimi iztrebki raznašajo ptice.[2]

Podvrste in varietete[uredi | uredi kodo]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Evropski divji bezeg se je v tradicionalni medicini severnoameriških staroselcev uporabljal kot sredstvo za povzročanje bruhanja (emetik) in za lajšanje kašlja, kožnih bolezni in pri ginekoloških težavah.[12]

Les divjega bezga so nekoč uporabljali za rezljanje drobnih lesenih izdelkov, listje pa za odganjanje mrčesa. Surovi plodovi niso užitni, po termični obdelavi pa se lahko uživajo, če se iz njih odstranijo semena, ki so strupena.[1]

Reference[uredi | uredi kodo]