Etilbenzen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Etilbenzenje organska kemijska spojina (C6H5CH2CH3), katera se uvršča med aromatske ogljikovodike. Največ se uporablja v petrolkemijski industriji, kot medproizvod stirena in v proizvodnji poilistirena, ter plastike. Običajno se nahaja v manjših količinah surove nafte, v največjem obsegu pa se ga pridobiva preko Friedel-Kraftovega aciliranja iz benzena in etilena. Etilbenzen se nahaja tudi kot sestavina v nekaterih barvah.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Ima vonj po bencinu, plamenišče pri 23 °C, vrelišče pri 136 °C, parni tlak je 0,9 kPa pri 20 °C.

Snov, ki je v obliki modre tekočine, je vnetljiva. Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe in razpokane kože, medtem ko hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico.

Ne meša se z vodo.

Ukrepi za prvo pomoč[uredi | uredi kodo]

Vdihovanje

Prizadeto osebo je treba takoj odstraniti iz nevarnega območja, jo spraviti jo na toplo in mirno mesto; v primeru če je dihanje neenakomerno ali pa je prišlo do prenehanja dihanja, je treba izvesti umetno dihanje.

Zaužitje

Ob zaužitju je treba izprati usta z veliko količine vode (samo v primeru, da je oseba pri zavesti) in se takoj posvetujte z zdravnikom.

Prizadeta oseba naj miruje. Ne sem se izivati bruhanja.

Stik s kožo in očmi

Po stiku s kožo je treba odstraniti onesnažene dele oblačil.

Prizadete dele kože je treba umiti z milom in vodo, ter obilno spirati. Ne sme se uporabljati topil in razredčil.

V primeru stika snovi z očmi, je treba odstraniti kontaktne leče. Veke držite odprte in oči izpirajte s čisto in svežo vodo ali s posebno raztopino za izpirajne oči.Posvetovati se z zdravnikom.

Ukrepi ob požaru[uredi | uredi kodo]

Posebne nevarnosti

Vdihovanje nevarnih razkrojni produktov lahko povzroči resne okvare zdravja.

Primerna sredstva za gašenje

Pena (obstojna proti alkoholu), ogljikov dioksid, prah, razpršilo (voda)

Voda za gašenje ne sme zaiti v kanalizacijo ali vodovje.

Obstojnost in reaktivnost[uredi | uredi kodo]

Etilamin ne sme priti v stik z močnimi kislinami, alkalnimi materiali in oksidacijskimi snovmi.

V primeru zgorevanja snovi nastanejo: ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, dim in dušikovi oksidi.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

  • podgana - LD 50 oralno (mg/kg)
  • kunec - LD 50 dermalno (mg/kg)

Ekotoksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Etilbenzen ne sme dospeti v vodovje ali kanalizacijo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]