Mongolski divji konj
| Mongolski divji konj | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Equus przewalskii (I. S. Polyakov, 1881) | ||||||||||||||
 Razširjenost mongolskega divjega konja
(ponovno naseljen; manjkajoča razširjenost v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini) | ||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||
|
E. ferus przewalskii I. S. Polyakov, 1881 |
Mongolski divji konj ali konj Przewalskega (znanstveno ime Equus przewalskii ali Equus ferus przewalskii) je redek azijski predstavnik divjih konj stepe, ki je svoje znanstveno ime dobil po ruskem naravoslovcu Nikolaju Prževalskem.[1] Pred leti je ta žival v naravi izumrla in se ohranila le v živalskih vrtovih, od koder so konje znova naselili v divjino, kjer živijo tudi danes.[2]
Taksonomija[uredi | uredi kodo]
Imena[uredi | uredi kodo]
Poznanih je mnogo različic imena tega konja. V slovenski literaturi žival najpogosteje poimenujejo z imenom mongolski divji konj,[1][2][3][4] znanih pa je tudi veliko različic prevoda znanstvenega imena: konj Przewalskega,[5] konj przewalskega,[3][5] konj przevalskega,[6] konj Przewalski – Takh,[7] konj przewalski,[8] przewalskijev konj,[1] prževalski konj[9] in druge.
Znanstvena klasifikacija[uredi | uredi kodo]
Mongolskega divjega konja je prvič kot vrsto formalno opisal Rus Ivan Sejmonovič Poljakov leta 1881. Natančen taksonomski položaj je problematičen še danes, saj si taksonomi niso enotni, ali je konj Przewalskega svoja vrsta (torej Equus przewalskii), podvrsta divjega konja (torej Equus ferus przewalskii, skupaj z dvema drugima podvrstama, domačim konjem, E. f. caballus, in izumrlim tarpanom, E. f. ferus) ali celo subpopulacija domačega konja.[10][11][12]
Izgled[uredi | uredi kodo]
Gre za majhnega čokatega konja ponijeve velikosti, ki doseže od 1,2 do 1,45 metra plečne višine.[1][3] Konj Przewalskega je dolg od 2,2 do 2,6 metra, medtem ko njegov rep meri od 80 do 110 centimetrov.[2] V povprečju živali tehtajo od 200 do 300 kilogramov.[2] Njegova dlaka je obarvana s tako imenovano prabarvo, ki je značilna za vse recentne prakonje in nekatere stare pasme domačega konja.[6] Konjeva dlaka je rumenkasto rjave do cimetaste barve z nekoliko svetlejšim trebuhom, žival pa je moč prepoznati tudi po dolgi jeguljasti temni progi, ki teče čez hrbet. Spodnji del kratkih nog je črn, pokončna griva in rep sta temna, konjev gobec pa je bel.[1][3]
Ekologija[uredi | uredi kodo]
Mongolski divji konj je dnevna (diurnalna) vrsta, ki se hrani z različnimi zelmi. Odrasli žrebci živijo v čredah samcev ali samotarsko, medtem ko imajo vodilni žrebci majhne črede kobil (navadno 2 do 4 samice[2]) in mladičev. Kobile so z enim žrebetom breje okoli 340 dni, skoten mladič pa je že prvi dan svojega življenja sposoben slediti materi. Navadno kobile dojijo od 6 do 8 mesecev.[1]
Razširjenost[uredi | uredi kodo]
Mongolski divji konj je žival azijskega področja, ki se v majhnem številu pojavlja v stepskih in polpuščavskih predelih Mongolije ter Kitajske. Konj Przewalskega je v preteklosti v naravi že izumrl, a se je na srečo ohranilo nekaj posameznikov, gojenih v ujetništvu, ki so jih kasneje izpustili in znova osnovali divjo populacijo.[1] Sedaj naj bi bilo v divjini 178 odraslih osebkov, populacija pa še narašča.[13]
Galerija[uredi | uredi kodo]
.jpg)
_en_semi-libert%C3%A9_sur_le_Causse_M%C3%A9jean,_Loz%C3%A8re,_France_(50198797628).jpg)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Aljančič, Marko; Gregori, Janez; Andoljšek, Ema; Kurillo, Jurij (2008). Novi veliki leksikon živali. Olševek: Narava. ISBN 978-961-6582-23-0. OCLC 449344053.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Lovka, Milan; Tome, Staša; Lipej, Lovrenc; Kryštufek, Boris (2003). Živali: velika ilustrirana enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 978-86-11-16527-1. OCLC 446425942.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Sivec, Ignac; Mlinar, Ciril; Trilar, Tomi (2008). Živali. Tržič: Učila International. ISBN 978-961-00-0555-1. OCLC 449430279.
- ↑ »Gigafida - Rezultati iskanja:mongolski divji konj«. www.gigafida.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2021. Pridobljeno 17. oktobra 2021.
- ↑ 5,0 5,1 Macdonald, David; Kryštufek, Boris; Barrett, Priscilla (1996). Velika enciklopedija. Sesalci. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 978-86-11-14524-2. OCLC 442384792.
- ↑ 6,0 6,1 Anžlovar, Petra (2009). Konji : najbolj priljubljene pasme konj (1 izd.). Tržič: Učila International. ISBN 978-961-00-0771-5. OCLC 780887200.
- ↑ Green, Jen; Burnie, David; Lodrant, Sabina (2009). E.raziskovalec. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 978-961-01-0907-5. OCLC 449639877.
- ↑ Veterinarski terminološki slovar. Ur. Ivanka Brglez. Ljubljana: Založba ZRC, 2013.
- ↑ »Vsi divji konji so izumrli«. Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si. Pridobljeno 18. oktobra 2021.
- ↑ Lau, Allison N.; Peng, Lei; Goto, Hiroki; Chemnick, Leona; Ryder, Oliver A.; Makova, Kateryna D. (Januar 2009). »Horse domestication and conservation genetics of Przewalski's horse inferred from sex chromosomal and autosomal sequences«. Molecular Biology and Evolution. Zv. 26, št. 1. str. 199–208. doi:10.1093/molbev/msn239. ISSN 1537-1719. PMID 18931383.
- ↑ Kavar, Tatjana; Dovč, Peter (1. julij 2008). »Domestication of the horse: Genetic relationships between domestic and wild horses«. Livestock Science (v angleščini). Zv. 116, št. 1. str. 1–14. doi:10.1016/j.livsci.2008.03.002. ISSN 1871-1413.
- ↑ Cai, Dawei; Tang, Zhuowei; Han, Lu; Speller, Camilla F.; Yang, Dongya Y.; Ma, Xiaolin; Cao, Jian'en; Zhu, Hong; Zhou, Hui (1. marec 2009). »Ancient DNA provides new insights into the origin of the Chinese domestic horse«. Journal of Archaeological Science (v angleščini). Zv. 36, št. 3. str. 835–842. doi:10.1016/j.jas.2008.11.006. ISSN 0305-4403.
- ↑ Zimmermann, Waltraut; Boyd, Lee; King, Sarah; Kendall, Bruce (9. oktober 2014). »IUCN Red List of Threatened Species: Equus ferus«. IUCN Red List of Threatened Species.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Equus przewalskii v Wikimedijini zbirki
