Eiskar
| Ledenik Eiskar | |
|---|---|
 | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | od 2160 m do 2390 m[1] |
| Koordinate | 46°36′38″N 12°54′23″E / 46.61056°N 12.90639°EKoordinati: 46°36′38″N 12°54′23″E / 46.61056°N 12.90639°E |
| Dimenzije | |
| Dolžina | 0,4 m |
| Površina | 0.151 km2 |
| Geografija | |
  Ledenik Eiskar Lega v Alpah | |
| Država | Avstrija |
| Država/Provinca | Koroška (zvezna dežela), Avstrija |
| Gorovje | Karnijske Alpe |
Eiskar je edini obstoječi ledenik v Karnijskih Alpah.
Gre za tipičen krniški ledenik na nizki nadmorski višini 2160-2390 m, ki se je doslej obdržal zaradi svoje senčne lege in snežnih plazov na tem območju. Čeprav bi se ledena plošča v ugodnih razmerah lahko skotalila čez skalno steno do spodnjega pašnika Valentin (nemško Valentinalm), ta trenutno hitro postaja plošča mrtvega ledu.
Videti je bilo da se bo po letu 2000 pojavil mrtvi led, vendar so se v letih po letu 2007 pojavili znaki utrjevanja ledu. V številnih snežnih zimah je zrasla zaščitna plast firna, ki se ni stopila niti poleti, kar omogoča ledeniku rast.[2][3][4] Ker je plast firna zapirala ledenik do vrha od leta 2007 do 2014, dolžine v teh letih ni bilo mogoče izmeriti. Meritev v letu 2015 je za to obdobje pokazala konsolidirano rast 6,7 m.[5]
Dostop od spodaj je po zavarovani plezalni poti, od zgoraj bolj umirjeno preko stene gore Kellerspitzen. Ostanki položajev pričajo o visokogorskih bojiščih iz 1. svetone vojne 1915-1918 na Tirolski fronti.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ World Glacier Monitoring Service (WGMS): Fluctuations of Glaciers 2005–2010 (Vol. X). Zürich 2012, S. 118 (PDF; 5 MB)
- ↑ Andrea Fischer (2012), »Bergauf«, Gletscherbericht 2010/2011 Volltext (PDF) (v nemščini), zv. 67, str. 35, 2240846-0, pridobljeno 24. marca 2019,
Der Eiskar Gletscher war heuer zum vierten Mal in Folge stationär.
- ↑ Andrea Fischer (2013), »Bergauf«, Gletscherbericht 2011/2012 Volltext (PDF) (v nemščini), zv. 68, str. 27, 2240846-0, pridobljeno 24. marca 2019,
[...] der Eiskar Gletscher blieb zum fünften Mal in Folge stationär.
- ↑ Andrea Fischer (2015), »Bergauf«, Gletscherbericht 2013/2014 Volltext (PDF) (v nemščini), zv. 70, str. 32, 2240846-0, pridobljeno 24. marca 2019,
Damit wird der Eiskargletscher zum siebten Mal in Folge als stationär eingestuft.
- ↑ Ein kleiner Gletscher, der dem Klimawandel trotzt. Oberösterreichische Nachrichten, 15. April 2016
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Ledenik Eiskar (nemščina)
- Poročilo o ledeniku 2004/05 (nemščina)