Edmund Spenser

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Edmund Spenser
Portret
Rojstvo 1550[1]
London
Smrt 13. januar 1599({{padleft:1599|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
London
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic pesnik, pisatelj
Podpis Edmund Spenser Signature.svg

Edmund Spenser, angleški pesnik, * 1552, London, † 13. januar 1599, London.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Edmund Spenser se je rodil v Londonu v skromni družini, študiral v Cambridgeu in se posvečal poeziji s pomočjo plemiških mecenov. Spenser je poznan tudi kot vneti nasprotnik in uničevalec irske kulture. Za časa življenja je prejel naziv kraljevi pesnik Anglije.

Dela[uredi | uredi kodo]

S Pastirjevim koledarjem (Shepard's Calendar, 1579) je Spenser sledil tradiciji idilične poezije, s sonetnim ciklom Amoretti (1591-1594) pa je vzporedno s Shakespearjem zapisal najboljše angleške renesančne sonete.

Njegovo najpomembnejše delo je nedokončani ep Vilinska kraljica (The Faerie Queen, 1590-1595), ki ga je posvetil angleški kraljici Elizabeti I. V njem je poskušal združiti tradicijo antične in viteške epike, Ariosta in Tassa. V središču dogajanja nastopajo kralj Artur in njegovi vitezi ter vilinska kraljica Gloriana.

Pripoved ima alegoričen pomen, kjer se srednjeveške prvine povezujejo z renesančnimi.

Leta 1595 je napisal pastoralno elegijo Astrophel. To je elegija za plemiča, pesnika in vojaka Sir Philipa Sidneyja.

Vplivi[uredi | uredi kodo]

Edmund Spenser je s svojimi deli vplival na poznejšo angleško poezijo, predvsem na Johna Miltona in romantike, med drugim tudi s posebno obliko stance, tako imenovano Spenserjevo kitico.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Kos, J. (2005): Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Str. 120.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.