Edmund Spenser
Edmund Spenser | |
---|---|
Rojstvo | 1552[1] East Smithfield[d], London[2] |
Smrt | 13. (23.) januar 1599[3][4][…] London |
Državljanstvo | Kraljestvo Anglija |
Poklic | pesnik, prevajalec, pisatelj |
Podpis |
Edmund Spenser, angleški pesnik, * 1552, London, † 13. januar 1599, London.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Edmund Spenser se je rodil v Londonu v skromni družini, študiral v Cambridgeu in se posvečal poeziji s pomočjo plemiških mecenov. Spenser je poznan tudi kot vneti nasprotnik in uničevalec irske kulture. Za časa življenja je prejel naziv kraljevi pesnik Anglije.
Dela
[uredi | uredi kodo]S Pastirjevim koledarjem (Shepard's Calendar, 1579) je Spenser sledil tradiciji idilične poezije, s sonetnim ciklom Amoretti (1591-1594) pa je vzporedno s Shakespearjem zapisal najboljše angleške renesančne sonete.
Njegovo najpomembnejše delo je nedokončani ep Vilinska kraljica (The Faerie Queen, 1590-1595), ki ga je posvetil angleški kraljici Elizabeti I. V njem je poskušal združiti tradicijo antične in viteške epike, Ariosta in Tassa. V središču dogajanja nastopajo kralj Artur in njegovi vitezi ter vilinska kraljica Gloriana.
- Pripoved ima alegoričen pomen, kjer se srednjeveške prvine povezujejo z renesančnimi.
Leta 1595 je napisal pastoralno elegijo Astrophel. To je elegija za plemiča, pesnika in vojaka Sir Philipa Sidneyja.
Vplivi
[uredi | uredi kodo]Edmund Spenser je s svojimi deli vplival na poznejšo angleško poezijo, predvsem na Johna Miltona in romantike, med drugim tudi s posebno obliko stance, tako imenovano Spenserjevo kitico.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Kos, J. (2005): Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Str. 120.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ https://en.wikisource.org/wiki/Page:Lives_of_Poets-Laureate.djvu/48
- ↑ A. Kent Hieatt Encyclopædia Britannica
- ↑ International Music Score Library Project — 2006.
- ↑ Internet Speculative Fiction Database — 1995.