Pojdi na vsebino

Džemaa el-Fna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Džemaa el-Fna
ساحة جامع الفناء
Džemaa el-Fna se nahaja v Maroko
Džemaa el-Fna
Džemaa el-Fna
Geografska lokacija: Maroko#Afrika
Džemaa el-Fna se nahaja v Afrika
Džemaa el-Fna
Džemaa el-Fna
Džemaa el-Fna (Afrika)
LokacijaMarakeš,
 Maroko
Tiptrg
Zgodovina
Ustanovljeno1070
Druge informacije
Stanjejavni trg
Uradno ime: Trg Džemaa el-Fna
Tipkulturni
Kriteriji, ii, iv,v
Razglasitev1985 (9. zasedanje)
Evid. št.331
RegijaArabski svet

Džemaa el-Fna (arabsko ساحة جامع الفناء, Trg Džemaa el-Fna) je trg in tržnica v medini (staro mesto) Marakeša, ki jo še vedno uporabljajo domačini in je hkrati velika turistična zanimivost.

Ime

[uredi | uredi kodo]

Izvor imena trga je nejasen. Beseda džamaa v arabščini pomeni kongregacija ali mošeja in se verjetno nanaša na uničeno mošejo, ki je stala na tem mestu. Beseda fnaʼ ali fanâʼ lahko pomeni smrt/izumrtje ali dvorišče, prostor pred stavbo. Beseda finâʼ v arabščini običajno pomeni odprt prostor. Pravi prevod imena trga bi torej lahko bil "območje zbiranja/kongregacije". Druga pomena bi lahko bila "zborovanje smrti" ali "mošeja na koncu sveta".[1] Druga razlaga je, da se nanaša na mošejo z značilnim dvoriščem ali trgom pred njo.[2] Tretji mogoč prevod je "zbor mrtvih" in se nanaša na javne usmrtitve na trgu okoli leta 1050.[3]

Džemaa el-Fna leta 1930-1931; velik pravokoten prostor na sredini desno bi lahko bile ruševine nedokončane saadijske mošeje, po kateri je trg dobil ime[4]

Posebna razlaga, ki so jo podprli sodobni zgodovinarji,[5][4][6] izhaja iz zgodovinskih poročil, da je močni saadijski sultan Ahmed al-Mansur (vladal 1578–1603) začel sredi trga graditi monumentalno petkovo mošejo. Zaradi upada gospodarske moči sultanata, verjetno zaradi izbruha kuge, je bil sultan prisiljen opustiti začeta dela. Mošeja je tako ostala nedokončana in propadla. Obris obzidja nedokončane mošeje je bil očitno viden še v 19. stoletju in je približno ustrezal sedanji lokaciji Souk dždid (Nova tržnica) severno od stojnic z živili.[4] Po tej razlagi bi ime Džamaa el-Fna lahko pomenilo "kraj porušene mošeje".

Ime Džamaa el-Fna se je v zgodovinskih zapisih prvič pojavilo v kroniki zahodnoafriškega zgodovinarja Abderrahmana as-Saidija iz 17. stoletja. As-Saidi je trdil, da je bilo Džamaa el-Fna načrtovano ime nedokončane al-Mansurjeve mošeje in je pomenilo "mošeja miru". Po opustitvi gradnje se je po ljudski ironiji ime spremenilo v "jamaa al-fana", "mošeja uničenja".[5][4][7] Beseda fna v tem primeru pomeni stanje ugasnitve ali popolnega uničenja.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Marakeš je leta 1070 ustanovil Abu Bakr ibn Umar iz dinastije Almoravidov.[8][9][4][10] Prvi glavni zgradbi v mestu sta bili Kamnita trdnjava (Ksar el-Hajjar) in prva petkova mošeja, kjer zdaj stoji mošeja Ben Jusef. Glavna mestna tržnica (souk) se je razvila vzdolž ulice, ki je povezovala trdnjavo in mošejo.[4]

Almoravidski emir Ali ibn Jusuf (vladal 1106-1143) je kmalu zatem ob trdnjavi zgradil svojo palačo, katere del so bila ogromna kamnita vrata.[11] Velik javni prostor pred palačo je postal mesto javnih umrtitev, vojaških parad, praznovanj in drugih javnih dogodkov.[12]

V obdobju Almohadov se je po letu 1147 v bližini zgradila mošeja Kutubija, ki naj bi nadomestila Jusefovo mošejo. Jakub al-Mansur je po letu 1184 južno od trga zgradil novo kraljevo citadelo (kasbah).[8][4] Po selitvi sta almoravidska palača in trdnjava začeli propadati.[13]

Trg je kljub novogradnjam obdržal svojo vlogo tržnice in prostora za javne dogodke.[7] Saadijski sultan Ahmed al-Mansur je zaleč na trgu graditi monumentalno mošejo, vendar je gradnjo zaradi finančnih težav ustavil. Nedograjena mošeja je morda dala ime sedanjemu trgu Jemaa el-Fna (Mošeja v ruševinah).[4][14]

24. januarja 1864 je na območju trga prišlo do močne eksplozije, ki naj bi jo povzročili malomarni uradniki, da bi se izogniii vladni inšpekciji. Požar v funduku (komercialno skladišče) je zanetil 500 kvintalov tam shranjenega smodnika. Eksplozija je poškodovala hiše in trgovine v širšem območju trga in ubila približno 300 ljudi.[15]

Leta 1922 je maroška državna uprava sprejela prvi zakon za ohranitev trga in njegove dediščine. Leta 2001 je UNESCO razglasil trg za del svetovne kulturne dediščine.[16][17]

Trg

[uredi | uredi kodo]
Džemaa el-Fnaa

Čez dan na trgu prevladujejo stojnice s pomarančnim sokom, prodajalci vode s tradicionalnimi usnjenimi mehovi in medeninastimi skodelicami, mladina s priklenjenimi berberskimi opicami in krotilci kač, četudi so živali obeh vrst z zakonom zaščitene.[18][19]

Zvečer se trg napolni z ljudmi in desetinami stojnic s hrano. Krotilci kač odidejo, na trg pa pridejo plesoči fantje, pripovedovalci zgodb v berberščini ali arabščini, čarovniki in prodajalci tradicionalnih zdravil.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ The Mosque at the End of the World, Tahir Shah, BBC Radio 3, 10. april 2010.
  2. ↑ »"Jam'a al-Fnaa Square: a large square surrounded by mysteries" (Arabic)«. Newspaper. Mararakech Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2012. Pridobljeno 28. aprila 2011.
  3. ↑ »Djemaa El Fna«. Lonely Planet (v angleščini). Pridobljeno 21. marca 2023.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Wilbaux, Quentin (2001). La médina de Marrakech: Formation des espaces urbains d'une ancienne capitale du Maroc. Paris: L'Harmattan. str. 263.
  5. ↑ 5,0 5,1 Deverdun, Gaston (1959). Marrakech: Des origines à 1912. Rabat: Éditions Techniques Nord-Africaines. str. 590–593.
  6. ↑ Salmon, Xavier (2016). Marrakech: Splendeurs saadiennes: 1550-1650. Paris: LienArt. str. 32.
  7. ↑ 7,0 7,1 Skounti, Ahmed; Tebaa, Ouidad (2006). La Place Jemaa El Fna: patrimoine immatériel de Marrakech du Maroc et de l'humanité (v francoščini). Rabat: Bureau de l’UNESCO pour le Maghreb. str. 25–27. Pridobljeno 12. maja 2019.
  8. ↑ 8,0 8,1 Deverdun, Gaston (1959). Marrakech: Des origines à 1912. Rabat: Éditions Techniques Nord-Africaines. str. 63.
  9. ↑ Abun-Nasr, Jamil (1987). A history of the Maghrib in the Islamic period. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0521337674.
  10. ↑ Bennison, Amira K. (2016). The Almoravid and Almohad Empires. Edinburgh University Press.
  11. ↑ Deverdun, Gaston (1959). Marrakech: Des origines à 1912. Rabat: Éditions Techniques Nord-Africaines. str. 91–94, 143.
  12. ↑ "History of Jemaa El-Fna Square" Arhivirano 2023-03-29 na Wayback Machine.. Jemaa el-Fna. Pridobljeno 27. junija 2019.
  13. ↑ "Medina of Marrakesh - UNESCO World Heritage Centre". Whc.unesco.org. 11. november 2008. Pridobljeno 15. julija 2014.
  14. ↑ Deverdun, Gaston (1959). Marrakech: Des origines à 1912. Rabat: Éditions Techniques Nord-Africaines. str. 590–593.
  15. ↑ Deverdun 1959, str. 535.
  16. ↑ »Jemaa-el-Fna's thousand and one nights«. UNESCO (v angleščini). 29. november 2017. Pridobljeno 24. januarja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  17. ↑ »UNESCO - Cultural space of Jemaa el-Fna Square«. ich.unesco.org (v angleščini). Pridobljeno 24. januarja 2021.
  18. ↑ »Life, Adventures and Discoveries: Mysteries of Marrakech Morocco«. Lifeadventurestariq.blogspot.com. 28. april 2010. Pridobljeno 15. julija 2014.
  19. ↑ Bergin and Nijman (2014) Open, Unregulated Trade in Wildlife in Morocco’s Markets. TRAFFIC Bulletin Available from researchgate.net. Pridobljeno 23. maja 2015.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Džemaa_el-Fna&oldid=6280755«