Dostop do informacij javnega značaja v Evropi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Dostop do informacij javnega značaja se nanaša na pravico do dostopa do informacij javnih organov. Dostop do informacij javnega značaja se smatra kot nujen za učinkovito delovanje demokratičnih sistemov, saj povečuje odgovornost oseb na javnih položajih ter omogoča informirano sodelovanje javnosti v javnem življenju. Osnovna predpostavka pravice do dostopa do informacij javnega značaja je, da so informacije, ki jih posedujejo državni organi, javne in se lahko dostop do njih omeji le na podlagi legitimnih razlogov, ki jih določa zakon.[1] Dostop do informacij javnega značaja temelji na načelu, da mora biti ljudem v demokratičnem sistemu omogočen dostop do širokega nabora informacij, na podlagi katerih lahko sodelujejo v javnem življenju ter odločajo o stvareh, ki jih zadevajo.

Pravica do dostopa do informacij javnega značaja je del temeljne pravice do svobodnega izražanja, ki jo določa 19. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah (1948), ki pravi, da pravica do svobodnega izražanja vključuje pravico da "lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje". Pravica do dostopa do informacij javnega značaja je priznana kot človekova pravica v treh glavnih regionalnih ureditvah človekovih pravic, to je v Ameriki, Evropi in Afriki, prav tako jo priznavajo pomembnejši mednarodni instrumenti.[2]

Pravica do dostopa do informacij javne organe zavezuje k dvema obvezama. Prvič, da proaktivno omogočijo dostop do ključnih informacij o dejavnostih oblasti in drugič, da se odzivajo na poizvedbe državljanov bodisi z objavo originalnih dokumentov ali njihovimi kopijami.[3]

V zadnjih 10 letih je pravica do dostopa do informacij javnega značaja priznana v naraščajočem številu držav, tudi v državah v razvoju. Leta 1990 je imelo dostop do informacij janvega značaja zakonsko urejenih 13 držav, danes je takšnih 100.[4][5]

Leta 2015 je UNESCO-va generalna konferenca izglasovala 28. september za "Mednarodni dan splošnega dostopa do informacij", ki je bolje poznan kot Dan dostopa do informacij. Od leta 2002 je bil ta datum poznan kot "Dan pravice do obveščenosti". UNESCO-va resolucija priporoča odobritev v Generalni skupščini ZN.[6]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Freedom of Information, UNESCO. Predloga:Retrieved
  2. ARTICLE 19, The Public’s Right to Know. Principles on Freedom of Information Legislation, 05 April 2012. Predloga:Retrieved
  3. Access-Info and n-ost (edited by), LegalLeaks - Toolkit. A guide for journalists on how to access governmental information, June 2014.Predloga:Retrieved
  4. UNESCO.Predloga:Retrieved
  5. Access-Info Europe, Statement by European RTI Community on the world’s First Official Access to Information Day, 28 September 2016. Predloga:Retrieved
  6. "UNESCO Names Sept. 28 Access to Information Day". freedominfo.org. 17 November 2015. Pridobljeno dne 11 November 2016.