Dolgobetna česnovka
| dolgobetna česnovka | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Omphalotaceae (livkarjevke) |
| Rod: | Mycetinis (česnovke) |
| Vrsta: | M. alliaceus
|
| Dvočlensko ime | |
| Mycetinis alliaceus (Jacq.) Earle ex A.W. Wilson & Desjardin (2005)
| |
| Sinonimi | |
|
Marasmius alliaceus (Jacq.) Fr. (1838) | |
| ||||||||||||||||
Dolgobetna česnovka (znanstveno ime Mycetinis alliaceus) je gliva iz družine livkarjevk.
Opis
[uredi | uredi kodo]Ime je dobila po značilnem vonju po česnu. Pojavlja se od zgodnjega poletja do jeseni na odpadlem listju in trohnečem lesu, v večjih skupinah, najpogosteje v bukovih gozdovih.
Klobuk je pri mladih primerkih zvonast, kasneje pa postane izbočen in po večini zvihan[1]. Klobuk odraslih gob ima premer od 2 do 4 cm in ima tanko kožico. Barva klobuka je okrasta, lahko pa tudi meseno rdečkasta ali celo peščena. Lističi so belkasti, debeli in razmaknjeni. Ob betu so rahlo pritrjeni. Trosni prah je bele barve. Bet je žilav, gol in gladek, dolg pa je lahko do 15 cm in ima premer do 3 mm. Barva beta je svetlo rdeče rjava[2][3][4].
Zamenjamo jo lahko s sorodno začimbno česnovko, ki pa ima svetleč rdeč bet. Podobna je tudi porova česnovka, ki ima bet podobne barve, vendar pa ima ta vrsta klobuk bolj škrlatne barve, okus pa je izrazito pekoč.[2].
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Je užitna, vendar zaradi močnega vonja po česnu uporabna predvsem kot začimba. Lahko je uporabna za osebe alergične na česen.[5]
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Garnweidner, E. (1989). Gobe. Ljubljana: Cankarjeva založba.
- ↑ 2,0 2,1 Régis Courtecuisse, Bernard Duhem : Guide des champignons de France et d'Europe (Delachaux & Niestlé, 1994-2000) ISBN 2-603-00953-2
- ↑ Marcel Bon: The Mushrooms and Toadstools of Britain and North-Western Europe Hodder & Stoughton ISBN 0-340-39935-X.
- ↑ Meinhard Moser, prevod Simon Plant: Keys to Agarics and Boleti (Roger Phillips 1983) ISBN 0-9508486-0-3
- ↑ »Marasme à odeur d'ail, marasmius alliaceus«. mycorance.free.fr. Pridobljeno 24. aprila 2024.