Dizelsko olje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dieselsko olje
Sistematično ime zmes ogljikovodikov
Druga imena dieselsko gorivo (640 K)
Identifikatorji
Kratice D2
Številka CAS 68334-30-5
EINECS število 269-822-7
Lastnosti
Molekulska formula C12H23 d2
Videz bistra, svetla tekočina
Gostota 0,820-0,845 g/cm3 , ASTM D 1298
Vrelišče

160-390 °C, ASTM D 86

Topnost (voda) netopno
Parni tlak 0,4 k Pa, ASTM D 445
Struktura
Oblika molekule 1
Termokemija
Specifična toplota, C 1
Farmakologija
Kategorija
nosečnosti
 ?(ZDA)
Podatki o eksplozivu
RE faktor 1
Nevarnosti
NFPA 704
NFPA 704.svg
2
0
0
 
R-stavki R40, R51/53, R65, R66
S-stavki S24, S36/37, S61, S62
Plamenišče >55 °C, ASTM D 93
Temperatura
samovžiga
>220 °C, DIN 51794
Meje eksplozivnosti
spodnja: 1%, zgornja: 6%
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Dieselsko gorivo je eden od proizvodov iz nafte, ki vsebuje ogljikovodike z okrog 16 ogljikovimi atomi. Uporablja se v diesel motorjih, ki precej onesnažujejo okolje. Dieselsko gorivo je srednji destilat in je splošni izraz za lahko plinsko olje, ki se uporablja za pogon dieselskih motorjev (avtomobili, tovornjaki, ladje in drugo).

Nevarne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Je mešanica ogljikovodikov, pretežno iz območja od C9-C20 in z območjem vrelišča od 160 do 390 °C. Proizvod lahko vsebuje tudi metilne estre maščobnih kislin (Biodizel) v količinah d0 5%.

Snov ima lahko rakotvoren učinek. Je zdravju škodljivo, saj lahko zaužitje povzroči poškodbo pljuč. Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože. Strupeno za vodne organizme:lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

Fizikalne in kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Je bistra, svetla tekočina s tipičnim vonjem.

Snov ima vrelišče med 160 – 390 °C, plamenišče pri 55 °C in vžigališče pri 220 °C.

Je inkompatibilna z močnimi oksidanti in močnimi bazami. Pri visokih temperaturah se izloča ogljikov monoksid (nepopolno zgorevanje) in dim.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Akutni učinki
  • oralno (podgana):LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent)
  • dermalno (zajec):LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent)
  • inhalacijska (podgana):LC 50 > 5 mg/l/4 h (ocenjeno glede na sestavo komponent)

Ta izdelek lahko povzroči draženje oči, kože in dihalnih poti v primeru povečane izpostave in nepravilne rabe.

Študije dolgoročnih toksičnih učinkov na miših so dale negotove rezultate. IARC inštitucija je leta 1989 razvrstila destilate dieselskega goriva v skupino karcinogenih snovi 3 – nerakotvorno za človeka (razvrščeno zaradi neustreznih študij).

ATP (EU zakonodaja) je razvrstil komercialna plinska olja v skupino karcinogenih snovi 3 s pripisom stavka R 40: Možen rakotvoren učinek.

Ekotoksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Biodegradacija

V primeru emisije v okolje se najbolj hlapne komponente izdelka razpršijo v atmosferi, kjer v stiku s hidroksilnimi radikali hitro razpadejo. Ta proces pospeši nastanek ozona preko fotokemijske reakcije.

Preostali del izdelka lahko uvrstimo kot »razgradljiv«, čeprav ne kot »dobro razgradljiv«, tako da delno ostaja izdelek prisoten v okolju še zlasti v primerih anaerobnih pogojev. Nekatere od lahko prisotnih komponent v izdelku imajo bioakumulacijski potencial ( Log Kow > 3) in se lahko zadržujejo v organizmih.

Strupenost za vodne organizme

Pričakovati je, da je strupenost za vodne organizme pri koncentracijah izdelka med 1 in 10 mg/l, zaradi česar je potrebno izdelek uvrščati med okolju nevarne.

Ta izdelek nima specifičnih lastnosti inhibiranja bakterijske aktivnosti. Na vsak način se mora odpadno vodo, ki vsebuje ta izdelek, obdelati v za to ustreznih čistilnih napravah.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]