Detektor kovin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Detektor kovin je elektronski inštrument, ki zazna prisotnost kovine v bližini.Uporablja se za iskanje kovinskih predmetov nad ali pod zemljo in za varnostni pregled ljudi (na letališčih na večjih koncertih, zaporih,...). V nadaljevanju je opis delovanja preprostega detektorja kovin. Sestavljen je iz sonde oziroma iz senzorja, ki oddaja elektro magnetno polje, ko pri iskanju naleti na kovino se kovina omagneti in odda svoje lastno magnetno polje, to zazna senzor, ki pošlje monitorju oziroma računalniku signal. V računalniku se ta podatek obdela in nam pokaže na monitorju bližino predmeta ter za katero kovino gre večina detektorjev oddaja tudi zvok (pisk) , ki nam pove koliko blizu je predmet. Detektorji namenjeni pregledovanju ljudi pa nam povejo z vibriranjem ali s piskom, da se v bližini sonde nahaja kovinski predmet.

Prvi industrijski detektorji kovin so bili izdelani leta 1960 in so bili namenjeni predvsem za rudarstvo in za industrijo. Sedaj imajo detektorji kovin večje območje uporabnosti, kot na primer za iskanje zemeljskih min, za detekcijo orožja (nož, puška, pištola,...) predvsem na letališčih, v zaporih na večjih festivalih in tako dalje. Uporabljajo se tudi za iskanje mineralov, za pomoč pri arheoloških izkopavanjih, za detekcijo kovinskih tujkov v hrani in človeških telesih, v gradbeni industriji se uporabljajo za lociranje jeklenih ojačitvenih palic v betonu, za iskanje žic in cevi zakopanih v tla ali stene.

Konec 19. stoletja so znanstveniki in inženirji uporabili svoje znanje o električni teoriji zato, da bi naredili stroj, ki bi pomagal rudarjem locirati, kje se nahajajo rudnine. Zgodnji stroji so bili zelo težki, za delovanje so uporabljali zelo veliko električne energije (akumulatorji) in so bili zelo nenatančni in omejeni.