Džebel Ahdar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Džabal Akhdar)
Džebel Ahdar
Terase v Džebel Ahdarju, 2011
Najvišja točka
Nadm. višina2.985 m
KoordinateKoordinati: 23°06′N 57°24′E / 23.1°N 57.4°E / 23.1; 57.4
Poimenovanja
Domače imeٱلْجَبَل ٱلْأَخْضَر (arabsko)
Geografija
Džebel Ahdar se nahaja v Oman
Džebel Ahdar
Džebel Ahdar
Oman
LegaOman Oman
GorovjeGorovje Hadžar

Džebel Ahdar (arabsko ٱلْجَبَل ٱلْأَخْضَر, latinizirano: Al-Jabal Al-Akhḍar, dob.'Zelena gora'), je del gorovja Hadžar v governoratu Dahilija v Omanu. Dviga se do višine 2980 m[1] in obsega planoto Saiq na 2000 m nadmorske višine. Džebel Ahdar je znan po labirintu vadijev in terasastih sadovnjakov, kjer zaradi blage sredozemske klime v izobilju rastejo granatna jabolka (Punica granatum), marelice (Prunus armeniaca) in vrtnice.

Opis[uredi | uredi kodo]

Ta pretežno apnenčasta[2] gora je ena najvišjih točk v Omanu in vzhodni Arabiji. Džebel Ahdar leži v osrednjem delu gorovja Hadžar, ki je približno 150 km od Maskata in je dostopen samo s štirikolesnim pogonom.[3] Območje je večinoma puščavsko, vendar na višjih nadmorskih višinah prejme okoli 300 mm padavin letno - dovolj vlažno, da omogoča rast grmovja in dreves ter podpira kmetijstvo.[4] Od tod tudi pridevnik »zeleno« v imenu.[5]

Tu stoji stara utrdba Bait al Redidah na celinski strani gore, v naselju Birkat al-Mavz, s postavitvijo, podobno bližnji trdnjavi Džabrin (arabsko جبرين).[6]

Birkat al-Mavz, ki stoji čez zevajoče ustje velikega prelaza v gore, je bila ena od trdnjav plemena Bani Rijam, ki je nadzorovalo osrčje gora. Trdnjava iz blatne opeke in njeni poslikani stropi, ki je bila do nedavnega v ruševinah, je zdaj na dobri poti obnove.

— Aramco World.

Območje je približno 45 minut vožnje od Nizve in je znano po tradicionalnem pridobivanju rožne vode[7] in kmetijskih proizvodih, vključno z granatnimi jabolki, orehi, marelicami, črnim grozdjem in breskvami. To je tudi mesto vzreje medonosnih čebel za večji del Omana.[8] Kmetijska proizvodnja je izboljšana z uporabo namakalnih kanalov falaj in z njimi povezanih terasnih sistemov, ki so jih zasnovali lokalni kmetje, ki na tej gori živijo že stotine let. Al Sogara je zgodovinska vas, vklesana v gorsko pobočje.[9] Džebel Akhdar je večinoma naseljena s starim arabskim plemenom Bani Rijam (al Rijami). Večina potomcev plemena je zdaj v štirih bližnjih vaseh, vključno z Nizvo, Izki in Ibro.[10]

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Džebel Ahkdar je v ekoregiji Gorski gozdovi Hadžar, to je Travišča, savana in makija zmernega pasu. Rastlinske združbe na gori se razlikujejo glede na nadmorsko višino.[11]

Grmišča in suha travišča najdemo od 450 do 1300 metrov nadmorske višine. Trave in grmovnice so prilagojene na sušne razmere, med njimi je veliko sušnih listavcev in sukulentnih rastlin. Tipični grmi so Convolvulus acanthocladus, Euphorbia larica, Grewia tenax subsp, Salsola, Jaubertia aucheri, kaprovka Maerua crassifolia, Moringa peregrina in Pseudogaillonia hymenostephana.

Polzimzeleni gozdovi sklerofilnih dreves so med 1350 in 2350 metri nadmorske višine. Pogosta drevesa in grmi so Sideroxylon mascatense, širokolistni hmelj Dodonaea viscosa, oljka (Olea europaea), Ebenus stellatus, Grewia villosa, brin Juniperus seravschanica, mirta Myrtus communis in Sageretia spiciflora.

Nad 2300 metri nadmorske višine prevladujejo odprti gozdovi brina (Juniperus seravschanica), z grmičevjem Cotoneaster nummularius, volčinovka Daphne mucronata, Ephedra pachyclada, Euryops arabicus, Loniceraaucheri, Periploca aphylla in Sageretia spiciflora.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1954 in 1959 je območje postalo prizorišče vojne Džebel Ahdar, spopada med omanskimi silami, zvestimi omanskemu sultanu (ki so jim pomagali britanski vojaki, vključno s posebno letalsko službo), in uporniškimi silami celinskega Imamata Oman, ki jih je podpirala Savdova Arabija.[12]

Avgusta 2011 je sultan Qabus razglasil Džebel Ahdar za naravni rezervat v želji po ohranitvi njegove edinstvene, a krhke biotske raznovrstnosti. Odlok, ki ga je izdal sultan Qabus, je ustanovil »zavetišče naravne krajine Džebel Ahdar«. Minister za okolje in podnebje ima pooblastilo za pripravo smernic, ki urejajo dostop in razvojno dejavnost v rezervatu.[13]

Od leta 2011 je gora glavni vzpon na cestni kolesarski dirki Tour of Oman.[14]

Na tem območju je bilo odkritih in raziskanih več pomembnih najdišč skalne umetnosti s figurami izpred 6000 let.[15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Mountains in Oman«. Ministry of Tourism, Sultanate of Oman. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2011. Pridobljeno 7. oktobra 2022.
  2. »'Persian Gulf. Handbooks prepared under the direction of the Historical Section of the Foreign Office - no 81' [‎7] (13/94)«. Qatar Digital Library (v angleščini). 21. avgust 2014. Pridobljeno 9. julija 2016.
  3. »Al Jabal Al Akhdar (Green Mountain)«. Ministry of Tourism, Sultanate of Oman. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2022. Pridobljeno 7. oktobra 2022.
  4. »Al Jabal Al Akhdar«. www.nizwa.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2016. Pridobljeno 9. julija 2016.
  5. Andrea Schulte-Peevers; Iain Shearer (2010). Oman. Lonely Planet. str. 222. ISBN 9781741791457.
  6. »Saudi Aramco World: Fortified Oman«. archive.aramcoworld.com. Pridobljeno 9. julija 2016.
  7. Newspaper, Muscat Daily. »Rosewater distillation, profession of generations in Jebel Akhdar«. Muscat Daily News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. septembra 2016. Pridobljeno 9. julija 2016.
  8. »Fruits of the Jabal«. www.nizwa.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2015. Pridobljeno 9. julija 2016.
  9. »GIAHS - Globally Important Agricultural Heritage Systems: Al Jabal Al Akhdar Aflaj and Terraced Fields System, OMAN«. www.fao.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2016. Pridobljeno 9. julija 2016.
  10. Searle, Pauline (14. april 2016). Dawn Over Oman (v angleščini). Routledge. str. with Figure No. 23. ISBN 9781317242093.
  11. Kürschner H. (1998) Biogeography and Introduction to Vegetation. In: Ghazanfar S.A., Fisher M. (eds) Vegetation of the Arabian Peninsula. Geobotany, vol 25. Springer, Dordrecht. DOI: 10.1007/978-94-017-3637-4_4
  12. Pike, John. »The Jebel Akhdar War Oman 1954-1959«. www.globalsecurity.org. Pridobljeno 9. julija 2016.
  13. Staff Report (18. avgust 2011). »Oman's 'Green Mountain' declared nature reserve«. Pridobljeno 9. julija 2016.
  14. Puddicombe, Stephen. »Tour of Oman 2015 preview«. Cycling Weekly. Pridobljeno 14. februarja 2015.
  15. Fossati, Angelo Eugenio. »Rock Art in Jebel Akhdar, Sultanate of Oman, first overview and state of research, TRACCE Online Rock Art Bulletin«. Pridobljeno 29. avgusta 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]