Vednozelena cipresa
| Vednozelena cipresa | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Cupressus sempervirens L. | ||||||||||||||
 Zelena: verjetno območje samoniklosti
Oranžna: Območje samoniklosti in območja, kamor je drevo raznesel človek Rdeče (majhna področja): Ostanki naravnih sestojev |
Vednozelena cipresa, tudi sredozemska cipresa (znanstveno ime Cupressus sempervirens) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo v sredozemskem podnebju, razširjeno pa je od južnega dela Portugalske in Maroka na zahodu do Irana na vzhodu.
Opis[uredi | uredi kodo]
Odrasla drevesa zrastejo do 35 m visoko in imajo do 1 m debelo deblo ter ozko stebrasto in zašiljeno krošnjo z navzgor usmerjenimi in k deblu tesno prilegajočimi se vejami. Listi so luskasti, dolgi od 2 do 5 mm. Moški cvetovi so podolgovati in tanki Dosežejo dolžino do 5 mm in so rumene barve. Na koncu lanskih poganjkov se razvijejo že v jeseni. Ženski cvetovi so prav tako majhni, a so manj opazni in bolj okroglasti. Najpogostejši so v zgornjem delu krošnje. Storži so okrogli, precej veliki, sprva zeleni, po 20 do 24 mesecih pa postanejo rjavi. V premeru merijo med 25 in 40 mm, sestavljeni pa so iz 8–14 lusk. Pod vsako lusko je med 8 in 15 ploščatih semen. Vedno zelena cipresa se razmnožuje s semeni ali vegetativno s cepljenjem, potaknjenci in poganjki. Doseže lahko visoko starost, saj naj bi bila najstarejša cipresa, ki se nahaja v Iranu, stara okoli 4.000 let.[1]
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Vednozelena cipresa je priljubljeno okrasno drevo v vrtovih dežel zmernega podnebja, vendar je izjemno podvržena cipresnemu raku, ki ga povzroča gliva Seiridium cardinale. Že od antike je cipresa simbol žalovanja, s čimer jo še danes povezujejo tako kristjani kot tudi muslimani.
Les ima prijeten vonj, je trd in žilav, zaradi česar so ga v preteklosti uporabljali za izdelavo sodov in škafov. Cipresin les se je v Italiji tradicionalno uporabljal za izdelavo čembal.[2] Iz listov se pridobiva eterično olje, ki se v kozmetični industriji uporablja kot dišava, astringent, pa tudi kot sredstvo za utrjevanje kože. Poleg tega naj bi izvlečki ciprese pomagali proti prhljaju.[3]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Craig Glenday, ur. (2011). Guinness World Records.
- ↑ Hubbard, Frank (1965). Three Centuries of Harpsichord Making. Harvard University Press. str. 201. ISBN 0-674-88845-6.
- ↑ Carrasco, F. (2009). »Ingredientes Cosméticos«. Diccionario de Ingredientes\ 4ª Ed. www.imagenpersonal.net. str. 267. ISBN 978-84-613-4979-1.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Farjon, A. 2013 Cupressus sempervirens. The IUCN Red List of Threatened Species. Version 2014.2
- Farjon, A. (2005). Monograph of Cupressaceae and Sciadopitys. Royal Botanic Gardens, Kew. ISBN 1-84246-068-4.
- Zsolt Debreczy, Istvan Racz (2012). Kathy Musial (ur.). Conifers Around the World (1. izd.). DendroPress. str. 1089. ISBN 9632190610.
- Panconesi, A. 2007 The cypress from myth to future. [Italian] 456 p. Ed. Centro Promozione Pubblicità, ISBN 9788888228204
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Cupressus sempervirens - information, genetic conservation units and related resources. European Forest Genetic Resources Programme (EUFORGEN)
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
