Vednozelena cipresa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vednozelena cipresa
Med Cypress.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Pinophyta (iglavci)
Razred: Pinopsida (iglavci)
Red: Pinales (borovci)
Družina: Cupressaceae (cipresovke)
Rod: Cupressus (cipresa)
Vrsta: C. sempervirens
Znanstveno ime
Cupressus sempervirens
L.
Zelena: verjetno območje samoniklosti Oranžna: Območje samoniklosti in območja, kamor je drevo raznesel človek Rdeče (majhna področja): Ostanki naravnih sestojev
Zelena: verjetno območje samoniklosti
Oranžna: Območje samoniklosti in območja, kamor je drevo raznesel človek
Rdeče (majhna področja): Ostanki naravnih sestojev

Vednozelena cipresa (znanstveno ime Cupressus sempervirens) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo v sredozemskem podnebju, razširjeno pa je od južnega dela Portugalske in Maroka na zahodu do Irana na vzhodu.

Opis[uredi | uredi kodo]

Odrasla drevesa zrastejo do 35 m visoko in imajo do 1 m debelo deblo ter ozko stebrasto in zašiljeno krošnjo z navzgor usmerjenimi in k deblu tesno prilegajočimi se vejami. Listi so luskasti, dolgi od 2 do 5 mm. Moški cvetovi so podolgovati in tanki Dosežejo dolžino do 5 mm in so rumene barve. Na koncu lanskih poganjkov se razvijejo že v jeseni. Ženski cvetovi so prav tako majhni, a so manj opazni in bolj okroglasti. Najpogostejši so v zgornjem delu krošnje. Storži so okrogli, precej veliki, sprva zeleni, po 20 do 24 mesecih pa postanejo rjavi. V premeru merijo med 25 in 40 mm, sestavljeni pa so iz 8–14 lusk. Pod vsako lusko je med 8 in 15 ploščatih semen. Vedno zelena cipresa se razmnožuje s semeni ali vegetativno s cepljenjem, potaknjenci in poganjki. Doseže lahko visoko starost, saj naj bi bila najstarejša cipresa, ki se nahaja v Iranu, stara okoli 4.000 let.[1]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Vednozelena cipresa je priljubljeno okrasno drevo v vrtovih dežel zmernega podnebja, vendar je izjemno podvržena cipresnemu raku, ki ga povzroča gliva Seiridium cardinale. Že od antike je cipresa simbol žalovanja, s čimer jo še danes povezujejo tako kristjani kot tudi muslimani.

Les ima prijeten vonj, je trd in žilav, zaradi česar so ga v preteklosti uporabljali za izdelavo sodov in škafov. Cipresin les se je v Italiji tradicionalno uporabljal za izdelavo čembal.[2] Iz listov se pridobiva eterično olje, ki se v kozmetični industriji uporablja kot dišava, astringent, pa tudi kot sredstvo za utrjevanje kože. Poleg tega naj bi izvlečki ciprese pomagali proti prhljaju.[3]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Craig Glenday, ur. (2011). Guinness World Records. 
  2. Hubbard, Frank (1965). Three Centuries of Harpsichord Making. Harvard University Press. str. 201. ISBN 0-674-88845-6. 
  3. Carrasco, F. (2009). "Ingredientes Cosméticos". Diccionario de Ingredientes\ 4ª Ed. www.imagenpersonal.net. str. 267. ISBN 978-84-613-4979-1. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Farjon, A. 2013 Cupressus sempervirens. The IUCN Red List of Threatened Species. Version 2014.2
  • Farjon, A. (2005). Monograph of Cupressaceae and Sciadopitys. Royal Botanic Gardens, Kew. ISBN 1-84246-068-4.
  • Zsolt Debreczy, Istvan Racz (2012). Kathy Musial, ur. Conifers Around the World (1st izd.). DendroPress. str. 1089. ISBN 9632190610. 
  • Panconesi, A. 2007 The cypress from myth to future. [Italian] 456 p. Ed. Centro Promozione Pubblicità, ISBN 9788888228204

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]