Brankovanski slog

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Samostan v Horezu, okrožje Vâlcea
Kretzulescu, Bukarešta
Palača Constantina Brâncoveanuja, okrožje Dâmbovița
Palača Mogoşoaia
Samostan Surpatele, okrožje Vâlcea

Brankovanski slog (romunsko artă brâncovenească), znan tudi kot vlaška renesansa ali romunska renesansa, je umetniški in arhitekturni slog, ki se je razvil med vladanjem kneza Constantina Brâncoveanuja v poznem 17. in zgodnjem 18. stoletju. Bil je upravitelj kneževine Vlaške (med letoma 1688 in 1714) pod nadrejenimi vladami osmanskega cesarstva, izredno bogat aristokrat in graditelj lepih palač in cerkva. [1][2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Slog oblikovanja se je razvil v Vlaški, v današnjem južnem delu Romunije. Je sinteza med bizantinsko, osmansko, pozno renesančno in baročno arhitekturo. Prav tako je bil edinstven hibrid romanskih ortodoksnih krščanskih slogov s prevladujočo islamsko arhitekturo osmanskega cesarstva, v katerem je bila Vlaška sestavni del. Najuspešnejši in najlepši ohranjen zgled brankovanske arhitekture je samostan v Horezu, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine, kjer naj bi imel grob Constantin Brâncoveanu.

Neobrankovanski slog

Brankovanski slog je navdihnil arhitekta Iona Mincuja in druge, da so v poznem 19. stoletju uvedli neobrankovski/ neoromunski arhitekturni slog.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Za slog je značilna izraznost arhitekturnih volumnov, ki so vidni na prostem, kot so kupole ali lože, ki dajejo fasadam slikovit videz. Tradicionalni niz okrasa z loki se še vedno uporablja, vendar se je bogato okrasje okvirjev, stebrov in balustrad izneverilo motivom, ki jih sestavljajo rastlinska stebla pod vplivom baroka. Delež postane tanjši in bolj usklajen, kaže se skrbnejša izdelava načrtov. Okrasje in prostori ter strukturirani stolpci zanikajo ogromne arhitekturne oblike; odprta veranda je na primer reprezentativni gradbeni element. Običajne so polcilindrične ali polkrožne kupole. Okras je mogoče izrezati iz kamna ali uporabiti kot relief v štuku. V dekoraciji kamna prevladujejo cvetlični motivi, v štuku so pogosto orientalski okraski.

Zgledi[uredi | uredi kodo]

Stavbe v brankovanskem slogu:

V Bukarešti:

Sklici[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Violeta Barbu: Miniatura Brâncovenească. Manuscrise ilustrate și ornamentate. Ed. Meridiane, Bukarest 2000, ISBN 973-33-0431-X.
  • Historic Houses of Romaia blog: „Brancovenesc Style“. Valentin Mandache’s weblog, accessed 10. August 2013
  • Vasile Drăguț: Dicționar enciclopedic de artă medievală românească, București 2000.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]