Bitka za Przemyśl

Bitka za Przemyśl
	Del vzhodne fronte prve svetovne vojne
	; Trdnjava leta 1915
Datum	24. september 1914 – 22. marec 1915
Prizorišče	Przemyśl, današnja Poljska
Izid	Ruska zmaga
Udeleženci
Ruski imperij	Avstro-Ogrska
Poveljniki in vodje
Radko Dimitrijev; Andrej Selivanov	Hermann Kusmanek
Moč
300.000	Garnizija Przemyśl (126.000)
Žrtve in izgube
skupaj 115.000 žrtev (40.000 žrtev v prvih nekaj dnevih obleganja)	najmanj 16.000 padlih; 110.000 v vojno ujetništvo

Bitka za Przemyśl (tudi obleganje Przemyśla) je ena največjih obleganj prve svetovne vojne, ki je predstavljalo uničujoči poraz za Avstro-Ogrsko. Samo obleganje Trdnjave Przemyśl se je pričelo 24. septembra 1914, bilo začasno prekinjeno med 11. oktobrom in 9. novembrom zaradi avstro-ogrske ofenzive in se končalo 22. marca 1915 s kapitulacijo avstro-ogrske garnizije, ki je prestala 133 dni obleganja.

Velja tudi za enega najbolj nenavadnih obleganj vseh časov, saj je ob pričetku obleganja bilo več branilcev kot napadalcev, pri čemer so imeli branilci več topov in streliva.^[1]

Ozadje

Ob izbruhu prve svetovne vojne je celotna garnizija Przemyśla obsegala: pet pehotnih bataljonov, trop poljske artilerije, tri trdnjavske artilerijske polke in več saperskih enot.^[2] 2. septembra so pričeli s pripravljanjem trdnjave na možno obleganje (posekali so bližnje gozdove in podrli hiše v bližini); čez dva dni je bila ukazana tudi evakuacija večine civilnega prebivalstva.^[2]

Med rusko ofenzivo leta 1914 iz Galicije proti Lembergu (današnji Lviv) je ruski general Nikolaj Judovič Ivanov odločilno premagal avstro-ogrske sile pod poveljstvom Conrada von Hötzendorfa med t. i. bitko za Galicijo, s čimer se je celotna avstrijska fronta pomaknila za več kot 100 km proti Karpatom. Conrad von Hötzendorf, načelnik avstro-ogrskega generalštaba, je svoj štab nastanil v Trdnjavi Przemyśl, ki je bila v tem času okrepljena z novimi sedmimi obrambnimi fortifikacijami.^[3] 15. septembra je Hötzendorfov štab zapustil trdnjavo in naslednji dan so Rusi napadli Jaroslav in Sieniavo.^[2] 26. septembra je bila trdnjava v celoti obkoljena, pri čemer je znotraj obroča ostalo 131.000 ljudi in 21.000 konj; garniziji je poveljeval general pehote Hermann Kusmanek von Burgneustädten.^[2] Trdnjava Przemyśl je kot edina trdnjava ostala v avstrijskem posestvu in po 28. septembru se je nahajala v ruskem zaledju. Rusi so bili tako v položaju, da napadejo nemško Šlezijo, zaradi česar je bila obramba oz. obdržanje Przemyśla strateškega pomena tako za Nemčijo kot Avstro-Ogrsko.

Ureditev

Celotni trdnjavski kompleks je sestavljalo devet večjih trdnjav, katere so bile opremljene s 33 in 35-cm topovi z električnim upravljanjem, deset manjših trdnjav (ki so bile opremljene z motoriziranimi artilerijskimi baterijami) in 16 cementnih poljskih fortifikacij, ki so bile povezane s tirom, po katerem se je gibala železniška artilerija.^[1]

Sam trdnjavski kompleks je bil razdeljen na osem obrambnih sektorjev in rezervo; stanje z dne 20. septembra 1914 je bilo sledeče^[4]:

I.: severni del osrednjega Przemyśla (polkovna skupina generala Nikla),
II.: južni del osrednjega Przemyśla (polkovna skupina generala Nikla),
III.: severozahodni del zunanjega dela kompleksa (111. pehotna brigada),
IV.: severni del zunanjega dela kompleksa (93. pehotna brigada),
V.: severovzhodni del zunanjega dela kompleksa (5. honvedski pehotni polk),
VI.: jugovzhodni del zunanjega dela kompleksa (97. domobranska pehotna brigada),
VII.: južni del zunanjega dela kompleksa (108. pehotna brigada) in
VIII. južnozahodni del zunanjega dela kompleksa (45. honvedska pehotna brigada) ter
rezerva: 23. honvedska pehotna divizija.

Trdnjavski kompleks so branile naslednje enote^[5]:

23. honvedska pehotna divizija

45. honvedska pehotna brigada

46. honvedska pehotna brigada

divizijske enote

23. komunikacijska četa
23. pontomska četa
2. honvedski poljskotopniški polk
dve četi 4. honvedskega huzarskega polka

93. pehotna brigada

10. pehotni polk
35. pehotni polk
gorska komunikacijska četa

97. domobranska pehotna brigada

108. pehotna brigada

četa, 2. tirolski lovski polk
21. pehotni polk
11. pehotni polk (oslabljeni)
22. komunikacijska četa
26. komunikacijska četa
41. artilerijska četa

111. pehotna brigada

17. pehotni polk
18. pehotni polk
33. pehotni polk
34. pehotni polk (oslabljeni)
111. komunikacijska četa
30. rezervna artilerijska četa

Poveljstvo polkovne skupine generala Nikla

žandarmerijski bataljon
žandarmerijski bataljon
žandarmerijski bataljon
žandarmerijski bataljon

Taktična rezervna

35. domobranski bataljon
16. honvedski pohodni polk
8. rezervni huzarski bataljon
17. začasna pehotna četa
18. začasna pehotna četa
34. začasna pehotna četa
10. začasna mostovna četa
3. začasna trdnjavska artilerijska četa
8. rezervni huzarski bataljon
vojaška policija
vojaška žandarmerija
požarna straža
etapne čete

Prvo obleganje

24. septembra je general Radko Dimitrijev, poveljnik 3. armade, pričel z obleganjem trdnjave, pri čemer pa ni bil deležen zadostne artilerijske podpore. Pod poveljstvom je imel naslednje enote^[6]:

2. pehotna divizija

45. pehotni polk
46. pehotni polk
konjeniška četa
12. artilerijska brigada
11. konjeniški artilerijski divizion

19. pehotna divizija

58. rezervna pehotna divizija

60. rezervna pehotna divizija

65. rezervna pehotna divizija

69. rezervna pehotna divizija

78. rezervna pehotna divizija

82. rezervna pehotna divizija

3. strelska pehotna brigada

9. strelski bataljon
10. strelski bataljon
11. strelski bataljon
12. strelski bataljon
3. artilerijski bataljon

Namesto da bi se odločil počakati, da mu rusko vrhovno poveljstvo pošlje potrebno artilerijo, je ukazal frontalni napad na trdnjavo, saj je želel s tem preprečiti možno posredovanje avstro-ogrskih sil, ki bi razbile obleganje. V treh dneh neprestanih napadov so Rusi utrpeli 40.000 padlih, pri čemer pa niso dosegli ničesar. V tem času pa je general Paul von Hindenburg pričel z ofenzivo proti Varšavi in general Svetozar Borojević von Bojna je pričel z odrešilnim napredovanjem proti Przemyślu. Conrad von Hötzendorf je upal, da bo to dvojno napredovanje proti ruskim položajem uspelo odrešiti Przemyśl.

Sredi oktobra so Avstrijci uspeli obnoviti eno od bližnjih železniških prog, ki so jo uspeli obdržati tako dolgo, da so v trdnjavo pripeljali potrebno oskrbo za 130.000 vojakov in 30.000 civilistov.^[3]

Drugo obleganje

31. oktobra je bil Hindenburg premagan in zaustavljen v bitki na reki Vistuli. Posledično je bil Borojevič tudi prisiljen zaustaviti napad in se vrniti na izhodiščne položaje. Tako so Rusi lahko obnovili napade na Przemyśl. Armada Radka Dimitrijeva je bila premaknjena na sever, tako da je obleganje prevzela 11. armada pod poveljstvom generala Andreja Nikolajeviča Selivanova. V nasprotju z Dimitrijevim Selivanov ni ukazal frontalne napade na fortifikacije, ampak se je odločil izstradati garnizijo.

Februarja 1915 je Borojević pričel z drugo reševalno ofenzivo, ki pa je bila konec meseca razbita. Tako je von Hötzendorf obvestil generala Kusmaneka, da ne bodo sposobni organizirati nove reševalne akcije.

Selivanov je nato le prejel zadostno artilerijo, da je lahko pričel s sistematičnim uničevanjem fortifikacij. Rusi so 13. marca uspeli zavzeti severne obrambne položaje. Avstrijci so uspeli ruski prodor zaustaviti na improvizirani obrambni liniji tako dolgo, da so v mestu uničili vse, kar bi lahko koristilo Rusom. 19. marca je Kusmanek ukazal še zadnji obupan poskus, in sicer izpad garnizije ven iz trdnjave; njihov napad, katerega je vodila 23. honvedska pehotna divizija^[1]) je bil odbit. Še isti dan je Kusmanek ukazal začetek uničevanja dokumentov in denarja ter vse ostale vojaške in civilne opreme (vozila, telefoni, telegrafi ...).^[2]

Potem ko je garniziji pošla vsa hrana^[7] in je zaradi močnih snežnih viharjev zmrznilo na stotine vojakov^[3], je bil Kusmanek prisiljen 22. marca ukazati kapitulacijo garnizije; v rusko vojno ujetništvo je padlo 117.000 preostalih branilcev.^[8] Med ujetniki je bilo tudi devet generalov (Kusmanek, podmaršali Tamassy, Weizendorff, Nikl in generalmajorji Weber, Seide, Kaltnecker, Komma in Kloeber^[9]), 39 višjih štabnih častnikov in okoli 2500 drugih častnikov.^[10] Rusi pa so ob tem zajeli tudi 700 kosov težke artilerije.^[3]

Poštne povezave

V času obleganja se je razvil tudi nov način transporta pošte, in sicer zračna pošta. Tako so branilci s pomočjo balonov (tako s človeško posadko kot brez) pošiljali večinoma vojaško pošto izven mesta. Eden od balonov je predhodno padel na rusko ozemlje, kjer so ga Rusi našli in poslali v Sankt Petersburg, kjer so opravili cenzuro in nato pošto poslali naprej.^[11] Za prenos pošte pa so uporabljali tudi poštne golobe.^[12]

Posledice

Padec Przemyśla je Rusom odprl možnost za večjo ofenzivo proti Ogrski. Ta pričakovana ofenziva pa ni bila nikoli izvedena, ampak je padec Przemyśla predstavljal velik moralni udarec za Avstro-Ogrsko. Nadaljnji udarec za Avstro-Ogrsko pa je predstavljalo dejstvo, da bi morala garnizija šteti največ 50.000 (javnost je tako zaradi vojne propagande verjala, da Przemyśl brani 50.000 večinoma Madžarov pod poveljstvom enega redkih sposobnih avstrijskih generalov^[13]), a je v vojno ujetništvo padlo več kot 100.000 Avstrijcev. Rusi so Przemyśl pričeli obnavljati in poskusili usposodobiti za nastanitev svoje garnizije. 25. aprila 1915 je trdnjavo obiskal tudi ruski car Nikolaj II., ki se je med obiskom posvetil predvsem ogledu avstrijskih fortifikacij.^[2] V ruskem posestvu je Przemyśl ostal vse do poletja 1915, ko so ga združene nemško-avstrijsko-ogrske sile ponovno zavzele.

Zanimivosti

V času obleganja je garnizija izdajala svoj časopis: Die Kriegszeitung von Przemyśl (Vojni časopis Przemyśla).^[14]

Pri ruski oblegovalni vojski se je nahajal tudi britanski vojni risar H.C. Seppings-Wright, ki je med obleganjem izdelal več skic obleganja in vpletenih oseb za časopis London Illustrated.^[15]

Viri in opombe

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Greatwardifferent.com - 'The Siege of Przemyśl'
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 ^2,4 ^2,5 Austro-hungarian-army.co.uk - The History of the Construction of the Fortress of Przemyśl^{[mrtva povezava]}
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 History.com - Russians take Austrian garrison at Przemyśl
↑ Ireneusz Materniak: Największe bitwy XX wieku: Przemyśl 1914 - 1915 (1994), str. 19.
↑ Ireneusz Materniak: Największe bitwy XX wieku: Przemyśl 1914 - 1915 (1994), str. 12.
↑ Ireneusz Materniak: Największe bitwy XX wieku: Przemyśl 1914 - 1915 (1994), str. 21.
↑ Firstworldwar.com - Alexander von Krobatin on the Austrian Surrender at Przemyśl, March 1915^{[mrtva povezava]}
↑ Rothenburg, G. The Army of Francis Joseph. West Lafayette: Purdue University Press, 1976, str. 185.
↑ NYTimes.com - Captured nine generals
↑ Rothenburg 1976, str. 185.
↑ Kupiec-Weglinski, Jerry (december 2009). »The Siege Of Przemyśl 1914–15«. Airpost Journal. Mineola, NY: American Air Mail Society. 80 (12): 494–509. ISSN 0739-0939.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ »PIGEON POST FROM Przemyśl.; " We Are Doing Very Well," Says Message to Vienna«, New York Times, str. 2, 29. november 1914
↑ Lib.byu.edu - Bernard Pares: Capture of Przemyśl^{[mrtva povezava]}
↑ Greatwardifferent.com - Grosse Zeit
↑ Greatwardifferent.com - Sketch to Illustration

Tucker, Spencer The Great War: 1914-18 (1998)

Glej tudi

Zunanje povezave

- v angleščini:

The Siege of Przemyśl - A Sketch from a British War-Correspondent

Ta članek o vojaški zgodovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[#1-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Greatwardifferent.com - 'The Siege of Przemyśl'

[#2-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 ^2,4 ^2,5 Austro-hungarian-army.co.uk - The History of the Construction of the Fortress of Przemyśl^{[mrtva povezava]}

[#3-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 History.com - Russians take Austrian garrison at Przemyśl

[4] Ireneusz Materniak: Największe bitwy XX wieku: Przemyśl 1914 - 1915 (1994), str. 19.

[5] Ireneusz Materniak: Największe bitwy XX wieku: Przemyśl 1914 - 1915 (1994), str. 12.

[6] Ireneusz Materniak: Największe bitwy XX wieku: Przemyśl 1914 - 1915 (1994), str. 21.

[7] Firstworldwar.com - Alexander von Krobatin on the Austrian Surrender at Przemyśl, March 1915^{[mrtva povezava]}

[8] Rothenburg, G. The Army of Francis Joseph. West Lafayette: Purdue University Press, 1976, str. 185.

[9] NYTimes.com - Captured nine generals

[FOOTNOTERothenburg1976185-10] Rothenburg 1976, str. 185.

[11] Kupiec-Weglinski, Jerry (december 2009). »The Siege Of Przemyśl 1914–15«. Airpost Journal. Mineola, NY: American Air Mail Society. 80 (12): 494–509. ISSN 0739-0939.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[12] »PIGEON POST FROM Przemyśl.; " We Are Doing Very Well," Says Message to Vienna«, New York Times, str. 2, 29. november 1914

[13] Lib.byu.edu - Bernard Pares: Capture of Przemyśl^{[mrtva povezava]}

[14] Greatwardifferent.com - Grosse Zeit

[15] Greatwardifferent.com - Sketch to Illustration

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]