Belouška
| Belouška | |
|---|---|
| Znanstvena klasifikacija | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Reptilia (plazilci) |
| Red: | Squamata (luskarji) |
| Podred: | Serpentes (kače) |
| Družina: | Colubridae (goži) |
| Rod: | Natrix |
| Vrsta: | N. natrix |
| Dvočlensko ime | |
| Natrix natrix (Linnaeus, 1758) | |
Belouška (znanstveno ime Natrix natrix) je nestrupena in človeku nenevarna evropska kača. Je najpogostejša in najbolj razširjena kača v Sloveniji. Pogosto jo najdemo v bližini vode in se prehranjuje skoraj izključno z dvoživkami.
Opis
[uredi | uredi kodo]Belouško prepoznamo po dveh belih, rumenih ali oranžnih lisah tik za glavo (ob straneh), ki sta ostro omejeni s temnimi lisami in po katerih je kača dobila ime. Včasih je svetla lisa lahko zabrisana, črna lisa pa je vedno prisotna, razen pri popolnoma črnih osebkih. Hrbet je zeleno ali rjavkasto siv s temnimi pegami in svetlimi lisami. Nekateri osebki imajo vzdolž telesa dve svetli progi ali so popolnoma črni. Na trebušni strani so prečne črne proge na svetli podlagi. Hrbtne luske imajo po sredini izrazite grebene. Oko je veliko z okroglo zenico, pred njim leži le ena predočesna ploščica. Od sedmih nadustnih ploščic se 3. in 4. dotikata očesa. Običajno zraste okoli 90 do 110 centimetrov (samice so večje od samcev), vendar so bili najdeni tudi primerki, dolgi do dveh metrov.
Kadar se čuti ogroženo, poskuša plenilca odgnati s pihanjem ali smrdljivimi izločki, včasih pa se obrne na hrbet, na široko razpre usta, iz katerih pomoli jezik in se naredi mrtvo, s čimer skuša pretentati plenilca.[2]
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Belouška je široko razširjena v celinski Evropi, od srednje Skandinavije do južne Italije. Najdemo jo tudi na Bližnjem vzhodu in v severozahodni Afriki.
Belouške v Britaniji so bile nekoč obravnavane kot pripadnice podvrste N. n. helvetica, vendar so bile prerazvrščene v Natrix helvetica. Vsi zapisi o pojavljanju vrste N. natrix v Britaniji danes veljajo za posledico vnosa uvoženih osebkov.[3]
Prebiva ob potokih, rekah, mlakah, jezerih in celo večjih lužah, kjer si kot izvrstna plavalka lovi hrano.[2]
Prehrana
[uredi | uredi kodo]Belouška se hrani z dvoživkami, pa tudi ribami in vodnimi nevretenčarji. Mladiči se hranijo s paglavci dvoživk. Plen ovije, ga duši in ga požira z glavo naprej.[2]
Razmnoževanje
[uredi | uredi kodo]Parijo se aprila in maja, včasih še enkrat jeseni. Mlade samice navadno zležejo do 25 belih jajc, starejše samice tudi do 40 jajc.[2] Po 3 do 10 tednih se mladiči izvalijo, praviloma v septembru. Pogosto več samic v kupe gnoja, komposta ali gnijočega listja odloži jajca.
Podvrste
[uredi | uredi kodo]Priznane so številne podvrste:[4]
- Natrix natrix algirus (fide Sochurek, 1979)
- Natrix natrix calabra Vanni & Lanza, 1983
- Natrix natrix cypriaca (Hecht, 1930)
- Natrix natrix fusca Cattaneo, 1990
- Natrix natrix gotlandica Nilson & Andrén, 1981
- Natrix natrix natrix (Linnaeus, 1758)
- Natrix natrix persa (Pallas, 1814)
- Natrix natrix schweizeri L. Müller 1932
- Natrix natrix scutata (Pallas, 1771)
Natrix natrix helvetica (Lacépède, 1789) je bila prej obravnavana kot podvrsta, vendar je bila po genetskih analizah avgusta 2017 prepoznana kot samostojna vrsta, Natrix helvetica. Štiri druge podvrste so bile prenesene iz N. natrix v N. helvetica, in so postale N. helvetica cettii, N. helvetica corsa, N. helvetica lanzai in N. helvetica sicula.[3] Podvrsta N. natrix astreptophora, razširjena na Iberskem polotoku, v Pirenejih in severozahodni Afriki, je bila prav tako prerazvrščena v samostojno vrsto Natrix astreptophora (iberska belouška).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ European Reptile & Amphibian Specialist Group (1996). »Natrix natrix«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 1996 e.T14368A4436775. doi:10.2305/IUCN.UK.1996.RLTS.T14368A4436775.en. Pridobljeno 11. novembra 2021.
- 1 2 3 4 »Belouška (Natrix natrix)«. Urbanatura. Pridobljeno 18. decembra 2025.
- 1 2 Kindler, Carolin; Chèvre, Maxime; Ursenbacher, Sylvain; Böhme, Wolfgang; Hille, Axel; Jablonski, Daniel; Vamberger, Melita; Fritz, Uwe (2017), »Hybridization patterns in two contact zones of grass snakes reveal a new Central European snake species«, Scientific Reports, 7 (1): 7378, Bibcode:2017NatSR...7.7378K, doi:10.1038/s41598-017-07847-9, PMC 5547120, PMID 28785033

- ↑ Natrix natrix v TIGR Reptile Database. Pridobljeno 3 May 2017.