Ogled vira Belorusija

{{Infopolje Država
|native_name              = Рэспубліка Беларусь {{ikona be}}<br/>Республика Беларусь {{ikona ru}}
|conventional_long_name   = Republika Belorusija
|common_name              = Belorusija
|common_name2             = Belorusije
|image_flag               = Flag of Belarus.svg
|image_coat               = Coat of arms of Belarus.svg
|symbol_type              = Emblem
|image_map                = Europe-Belarus.svg
|map_caption              = Lega Belorusije (zeleno) na evropski celini
|national_motto           =
|national_anthem          = ''[[Dziaržaŭny himn Respubliki Bielaruś]]''<br />{{small|''Državna himna Republike Belorusije''}}<br /><center>[[Slika:My Belarusy vocal.ogg]]</center>
|capital                  = [[Minsk]]
|latd=53 |latm=55 |latNS=N |longd=27 |longm=33 |longEW=E
|largest_city             = capital
|official_languages       = [[beloruščina]], [[ruščina]]
|common_languages         = 
|ethnic_groups            = 
|demonym                  = Belorús, Belorúsinja, Belorúsi, Belorúsinje
|government_type          = [[predsedniška republika]]
|leader_title1            = [[seznam predsednikov Belorusije|predsednik]]:
|leader_name1             = [[Aleksander Lukašenko]]
|leader_title2            = [[Predsednik vlade Belorusije|predsednik vlade]]:
|leader_name2             = [[Roman Golovčenko]]
|sovereignty_type         = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note         = od [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Sovjetske zveze]]
|established_event1       = {{nowrap|razglašena}}
|established_date1        = [[27. julij]] [[1990]]
|established_event2       = {{nowrap|priznana}}
|established_date2        = [[25. december]] [[1991]]
|area_km2                 = 207.595
|area_rank                = 85.
|percent_water            =
|population_estimate      = 9.475.200<ref>{{navedi splet|title=Численность населения на 1 января по областям Республики Беларусь|url=https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/ssrd-mvf_2/natsionalnaya-stranitsa-svodnyh-dannyh/naselenie_6/dinamika-chislennosti-naseleniya/|publisher=Nacionalni statistični komite Republike Belorusije|accessdate=15. marca 2020|language=ru}}</ref> 
|population_estimate_rank = 93.
|population_estimate_year = 2019
|population_census        =
|population_census_year   =
|population_density_km2   = 45,8
|population_density_rank  = 142.
|GDP_year                 = 2023
|GDP_ref                  = <ref name="IMFWEO.BY">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=913,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Belarus) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=13 October 2023}}</ref>
|GDP_nominal              = 68,86 mrd. USD
|GDP_nominal_rank         = 74.
|GDP_PPP                  = 221,19 mrd. USD
|GDP_PPP_rank             = 73.
|GDP_nominal_per_capita   = 7477 USD
|GDP_nominal_per_capita_rank = 82.
|GDP_PPP_per_capita       = 24.016 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 71.
|Gini                     = 25,3
|Gini_rank                =
|Gini_year                = 2019
|Gini_change              = rast
|HDI                      = 0,808
|HDI_rank                 = 50.
|HDI_year                 = 2021
|HDI_change               = rast
|currency                 = [[beloruski rubelj]]
|currency_code            = BYN
|country_code             =
|time_zone                = [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]]+3
|utc_offset               =
|time_zone_DST            = 
|utc_offset_DST           = 
|cctld                    = [[.by]]
|calling_code             = 375
|footnotes                = 
}}

'''Belorusija''' ([[Beloruščina|belorusko]] in [[Ruščina|rusko]] Беларусь, ''Belarus’''), uradno '''Republika Belorusija''', je [[celinska država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] z [[glavno mesto|glavnim mestom]] [[Minsk]]. Belorusija na zahodu meji na [[Poljska|Poljsko]] in [[Litva|Litvo]] na severozahodu na [[Latvija|Latvijo]], na vzhodu na [[Rusija|Rusijo]] ter na jugu na [[Ukrajina|Ukrajino]].

== Zgodovina ==
[[Slovani]] in [[Balti]] so se naselili na območju današnje Belorusije med [[6. stoletje|6.]] in [[8. stoletje]]m. V [[9. stoletje|9.]] in [[10. stoletje|10. stoletju]] so začele nastajati prve beloruske države: Pološka (''Połackaje''), Turovska (''Turaŭskaje'') in Smolenska (''Smalenskaje'') kneževine ter nekaj manjših.

V [[13. stoletje|13. stoletju]] je na tedanjem beloruskem območju (le-to je v onem času vključevalo tudi [[Podlaško vojvodstvo]] današnje [[Poljska|Poljske]] in [[Smolenska oblast|Smolensko oblast]] [[Rusija|Rusije]]) in na območju sosednje [[Litva|Litve]] ter deloma [[Ukrajina|Ukrajine]] nastala [[Velika litovska kneževina]], katere uradni jezik je bila tedanja [[beloruščina]]. Nekaj časa sta Velika kneževina in sosednja Poljska imeli skupne vladarje, a sta ostajali ločeni in neodvisni državi.

Leta 1569 sta se Velika litovska kneževina in Kraljevina Poljska zedinili v [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]]. Nova država je imela prav posebno državno ureditev. Položaj kralja - velikega kneza ni bil deden, temveč so kandidate zanj volili na polsplošnih volitvah (volilno pravico je imela okoli četrtina prebivalstva). Kralj - veliki knez je bil odgovoren pred dvodomnim parlamentom imenovanim ''Sejem''. Sejem je imel pravico celo odpustiti kralja - velikega kneza s položaja.

Leta 1791 je Sejem Republike obeh Narodov sprejel prvo v Evropi in drugo na svetu [[ustava|ustavo]] kot dokument, ki določa splošno ureditev države, imenovano [[Ustava tretjega maja]]. Namen te ustave je bil modernizirati državo, zagotoviti razmere za bolj učinkovito delovanje oblasti in tudi še bolj demokratizirati Republiko (med drugim postopoma odpraviti podložništvo kmetov in dodeliti volilno pravico širšemu krogu prebivalcev).

Reforme v Republiki niso ugajale trem njenim [[absolutizem|absolutističnim]] sosedam ([[Avstrija|Avstriji]], [[Prusija|Prusiji]] in [[Rusija|Rusiji]]), zato so jo v letih 1772, 1792 in 1795 istočasno napadale, jo dokončno premagale in razdelile medse njeno ozemlje. Takrat je Belorusijo anektirala Rusija.

Potem, ko je leta 1917 ruski imperij pretresla [[oktobrska revolucija]], so Belorusi 25. maja 1918 razglasili nastanek samostojne [[Beloruska ljudska republika|Beloruske ljudske republike]] (belorusko ''Biełaruskaja narodnaja respublika''), prve beloruske nacionalne države. Leta 1919 so oblast prevzeli komunisti in so Belorusijo priključili [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] kot Belorusko sovjetsko socialistično republiko. Po sovjetsko-poljski vojni je leta 1921 zahodna polovica beloruskega ozemlja pripadla II. Republiki Poljski.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] od leta 1941 do leta 1944 je Belorusijo okupiral nacistični [[Tretji rajh]]. Glavno mesto [[Minsk]] je bilo tedaj tretje najbolj porušeno mesto v Evropi (po [[Varšava|Varšavi]] in [[Berlin]]u).

Po vojni je zedinjena Belorusija ponovno postala ena republik Sovjetske zveze, samo še najzahodnejši kos je pripadal Poljski (večina današnjega Podlaškega vojvodstva).

Ko je leta 1986 v ukrajinskem [[Černobil]]u eksplodiral reaktor jedrske elektrarne, je bila Belorusija najbolj prizadeta dežela.

27. julija 1990 je Belorusija razglasila samostojnost in neodvisnost od Sovjetske zveze.

Leta 1994 je bila sprejeta Ustava Republike Belorusije. Na prvih predsedniških volitvah pa je bil izvoljen [[Aleksander Lukašenko]], ki je nadaljeval več politik Sovjetske zveze, med drugim je ohranil državno lastništvo velikega dela [[Gospodarstvo|gospodarstva]] in preprečil obsežne [[Privatizacija|privatizacije]], ki so se zgodile v drugih nekdanjih sovjetskih republikah.

Leta 2011 je v Belorusiji prišlo do ekonomske krize, ki je bila pripisana Lukašenkovi centralno nadzorovani ekonomiji. Inflacija je dosegla 108,7%.<ref>{{Navedi splet|title=Belarus Economic Crisis Deepens as Currency Plunges - The New York Times {{!}} Ghostarchive|url=https://www.nytimes.com/2011/05/12/world/europe/12belarus.html|website=ghostarchive.org|accessdate=2024-01-30|archive-date=2021-12-28|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228231235/https://www.nytimes.com/2011/05/12/world/europe/12belarus.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Istega leta se je zgodil bombni napad na podzemno železnico v Minsku, v katerem je bilo ubitih 15 ljudi in poškodovanih 204. Osumljenca sta bila usmrčena. [[Varnostni svet Združenih narodov]] je v izjavi namigoval na možnost, da je za napadom stala vlada Belorusije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/press/en/2011/sc10225.doc.htm|title=Security Council Press Statement on Minsk Bombing &#124; Meetings Coverage and Press Releases|website=www.un.org}}</ref>

V Belorusiji so po predsedniških volitvah izbruhnili masovni protesti. Na voltivah je po uradnem rezultatu z 80% zmagal Lukašenko, ki je mesto predsednika zasedal že 26 let. Pojavili so se dvomi o legitimnosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Belarus’s Protests Aren’t Particularly Anti-Putin|url=https://foreignpolicy.com/2020/08/19/belarus-protest-not-anti-russian-putin-interfere/|website=Foreign Policy|date=2024-02-06|accessdate=2024-01-30|language=en-US|first=Rajan|last=Menon}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protests in Belarus continue despite challenger's departure|url=https://apnews.com/article/virus-outbreak-belarus-international-news-sviatlana-tsikhanouskaya-lithuania-dc7ec04bfb73782a094c18ed4e63feaa|website=AP News|date=2020-08-11|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Lukašenka od 2020 kot legitimno vodjo Belorusije ne priznava [[Evropska unija]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]]. [[Litva]] od volitev naprej nudi zatočišče opozicijski kandidatki [[Svetlana Tihanovska|Svetlani Tihanovski]] ter drugim članom Lukašenkove opozicije.<ref>{{navedi splet|title=Belarus asks Lithuania to extradite opposition leader Tsikhanouskaya|date=5 March 2021|url=https://www.euronews.com/2021/03/05/belarus-asks-lithuania-to-extradite-opposition-leader-tsikhanouskaya|publisher=Euronews|access-date=13 April 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Lithuania to Belarus: 'Rather watch hell freeze over' than deliver Tsikhanouskaya|url=https://www.dw.com/en/lithuania-to-belarus-rather-watch-hell-freeze-over-than-deliver-tsikhanouskaya/a-56787250|publisher=Deutsche Welle|access-date=13 April 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Headquarters of Tsikhanouskaya, Coordination Council and National Anti-Crisis Management|date=7 January 2021|url=https://www.voiceofbelarus.com/headquarters-of-tsikhanouskaya/|publisher=Voice of Belarus|access-date=13 April 2021}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Belarus protests: Why Poland is backing the opposition|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54090389|work=BBC News|date=10 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|date=24 August 2020|title=El Pais interview with HR/VP Borrell: "Lukashenko is like Maduro. We do not recognize him but we must deal with him"|url=https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/84346/el-pais-interview-hrvp-borrell-%E2%80%9Clukashenko-maduro-we-do-not-recognize-him-he-must-deal-him%E2%80%9D_en|publisher=eeas.europa.eu}}</ref><ref>Dave Lawler, [https://www.axios.com/us-lukashenko-president-belarus-353ed235-98f7-446f-919a-6a6cdab81975.html U.S. no longer recognizes Lukashenko as legitimate president of Belarus], ''Axios'' (24 September 2020).</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/belarus-election-result-2020-protest-uk-lukashenko-dominic-raab-latest-a9673596.html|title=Belarus election: UK refuses to recognise result and demands international investigation into 'grisly repression' of protests|website=[[The Independent]]|date=17 August 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/politics/canada-denounces-lukashenko-inauguration-belarus-1.5736840|title=Canada denounces Lukashenko's inauguration in Belarus, preparing sanctions over human rights violations}}</ref> Vse naštete države so proti Belorusiji zaradi prirejanja volitev in politične represije uvedle sankcije.<ref>{{navedi splet|date=24 August 2020|title=U.S., EU Sanction Belarus in Coordinated Western Action|url=https://www.wsj.com/articles/eu-leaders-agree-to-adopt-sanctions-on-belarus-officials-11601596533|publisher=The Wall Street Journal}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-belarus-election-sanctions-idUSKBN26K2R1|title=Britain and Canada impose sanctions on Belarus leader Lukashenko|newspaper=Reuters|date=29 September 2020|last1=Ljunggren|first1=Josh Smith}}</ref> Po sodelovanju Belorusije v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 (potekala je tudi z njenega ozemlja) so bile sankcije še dodatno okrepljene.<ref>{{navedi novice|date=2022-03-01|title=Ukraine conflict: UK sanctions Belarus for role in Russian invasion|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-60580294|access-date=2022-03-29}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Guarascio|first=Francesco|date=2022-03-02|title=EU bans 70% of Belarus exports to bloc with new sanctions over Ukraine invasion|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/eu-approves-new-sanctions-against-belarus-over-ukraine-invasion-source-2022-03-02/|access-date=2022-03-29}}</ref> Sankcijam se je pridružila tudi [[Norveška]] in [[Japonska]].

== Zgodovinski simboli ==
[[Slika:Solidarity with Belarus concert.jpg|sličica|levo|Nekdanja beloruska zastava, v uporabi leta 1918 in 1991–1995, velja za simbol opozicije Lukašenkovi vladi]]
Zgodovinsko utemeljeni simboli beloruske državnosti in beloruskega [[narod]]a so drugačni od tistih, ki jih trenutno uporablja [[Aleksander Lukašenko|Lukašenkov]] režim. Grb Belorusije je bil vse od časa [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] kot skupne belorusko-litovske države ([[13. stoletje|13.]] - [[16. stoletje]]) jezdec z dvignjenim mečem, t. i. [[Gonja]] (bel. ''Pahonia'', lit. ''Vytis''), zgodovinsko zastavo pa sestavljajo trije vodoravni pasovi: dva bela in rdeči med njima. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so zgodovinske simbole zamenjali novi, komunistični. Po osamosvojitvi (1990) so se leta 1991 vrnili zgodovinski simboli, a jih je že leta 1995 Lukašenko ponovno zamenjal s komunističnimi. Podobna je bila usoda himne. Tradicionalni himni sta [[Šli bomo v strnjenih vrstah]] (bel. ''My vyjdziem ščylnymi radami'') in Mogočni Bog (bel. ''Mahutny Boža''). Trenutno uradno sprejeta je himna Beloruske sovjetske socialistične republike iz časov Sovjetske zveze z nekoliko spremenjenim besedilom.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Belorusije}}
[[Slika:Strusta Lake - Panorama - 2.jpg|sličica|Jezero Strusta na severu države]]
Belorusija se nahaja na [[Vzhodnoevropska planota|Vzhodnoevropski planoti]]. Je celinska in razmeroma položna država z večjimi predeli [[Močvirje|močvirnatega]] površja.<ref name="ciageo">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|title=Belarus&nbsp;– Geography|accessdate=7 November 2007|publisher=Central Intelligence Agency|year=2007|work=The World Factbook|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071114004238/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|archivedate=14 November 2007|url-status=live}}</ref> Okoli 40 % države pokriva gozd.<ref name="key facts">{{navedi splet|title=Key Facts|publisher=Press Service of the President of the Republic of Belarus|year=2015|url=http://president.gov.by/en/facts-en/}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/reports/nationalreports/europethecis/belarus/belarus_2005_en.pdf|title=Belarus: Window of Opportunity (see Table 15, page 66)|publisher=United Nations|accessdate=22 September 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081001230713/http://hdr.undp.org/en/reports/nationalreports/europethecis/belarus/belarus_2005_en.pdf|archivedate=1 October 2008|url-status=live}}</ref> Na vzhodu ob meji s Poljsko je [[Beloveška pušča]], obsežno območje [[pragozd]]a, ki je zaščiteno kot narodni park in vključeno na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Podnebje je [[celinsko podnebje|celinsko]].

V Belorusiji je okoli 11.000 jezer.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|title=Europe :: Belarus — The World Factbook|accessdate=15. 3. 2020|website=www.cia.gov|publisher=|language=en|archive-date=2020-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200529030012/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|url-status=dead}}</ref> Največje reke so [[Nemen]], [[Pripjat (reka)|Pripjat]] in [[Dneper]]. Nemen teče proti zahodu in [[Baltsko morje|Baltskemu morju]], Pripjat teče proti vzhodu in se izliva v Dneper, ta pa proti jugu in v [[Črno morje]].

Najvišja točka Belorusije je [[Dzeržinska gora]] (''Dziaržynskaja hara'') s 345 metri [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Najnižja je na reki Nemen – 90 m nmv.<ref name="ciageo" />

Naravna bogastva vključujejo [[les]] in nahajališča [[Šota|šote]], manjše zaloge [[Nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]], pridobivajo tudi [[granit]], [[dolomit]] ([[apnenec]]), [[lapor]], [[Kreda (mineral)|kredo]], gradbeni pesek in [[Glina|glino]].<ref name=":0" /> Okrog 70 % sevanja od [[Černobilska nesreča|Černobilske nesreče]] leta 1986 v sosednji Ukrajini je prešlo na ozemlje Belorusije in radioaktivno onesnaženje je prizadelo okoli petino površine države.<ref>{{Navedi novice|title=Belarus cursed by Chernobyl|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4485003.stm|date=26. 4. 2005|language=en|work=BBC}}</ref>

== Državna ureditev ==
[[Slika:Putin with Alexander Lukashenko 2015.jpg|sličica|Aleksander Lukašenko z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]]]
Belorusija je [[Predsedniški sistem|predsedniška]] republika, ki ji vladata predsednik in državni zbor. Glava države in najvišji predstavnik izvršne oblasti je predsednik države. Predsedniški mandat traja pet let. Po ustavi iz leta 1994 je bila funkcija predsednika omejena na dva mandata, vendar je sprememba ustave leta 2004 to omejitev odpravila.<ref name="bbclukapro">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|title=Profile: Alexander Lukashenko|accessdate=30 April 2010|date=9 January 2007|work=BBC News|publisher=British Broadcasting Corporation|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100420191928/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|archivedate=20 April 2010|url-status=live}}</ref> Zakonodajno oblast izvaja dvodomni parlament - Narodni zbor (bel. ''Nacyjanalny schod''). Sodno oblast predstavljajo sodišča s Najvišjim in Ustavnim sodiščema na čelu.

Predsednik države je od leta 1994 [[Aleksander Lukašenko]]. Zaradi njegovega [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] načina vodenja države je Belorusija v zahodnih medijih pogosto označena kot »zadnja evropska diktatura«.<ref name=":16">{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|title=Profile: Alexander Lukashenko|date=9. 1. 2007|accessdate=17. 7. 2018|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|title=Belarus|date=2007|accessdate=|website=|publisher=Amnesty International|last=|first=|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071212011715/http://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|archivedate=12. 12. 2007}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2012/oct/07/belarus-inside-europes-last-dictatorship|title=Belarus: inside Europe's last dictatorship|date=7. 10. 2012|website=The Guardian|publisher=|last=Rausing|first=Sigrid|language=en}}</ref> Volitve pod Lukašenkovo oblastjo so široko kritizirane kot nepoštene in številne organizacije predsedniku očitajo nasilno zatiranje opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=Elections in Belarus|url=https://www.osce.org/odihr/elections/belarus|website=www.osce.org|accessdate=15. 3. 2020|date=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=What should the EU do about Belarus?|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2010/12/27/what-should-the-eu-do-about-belarus|newspaper=The Economist|accessdate=|date=27. 12. 2010|language=en}}</ref> [[Indeks demokratičnosti]] Belorusije je najnižji od evropskih držav, organizacija [[Novinarji brez meja]] pa je na lestvici svobode tiska 2019 državo uvrstila na 153. mesto od 180 držav.<ref>{{Navedi splet|title=2019 World Press Freedom Index|url=https://rsf.org/en/ranking/2019|website=rsf.org|accessdate=15. 3. 2020|language=en|publisher=Reporters Without Borders}}</ref>

Belorusija je zadnja evropska država, ki še uporablja [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. Leta 2021 sta bili [[Združene države Amerike|ZDA]] in Belorusija edini od 57 držav članic [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], ki sta v tem letu izvajali usmrtitve.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/documents/act50/5418/2022/en/|title=Death Sentences and Executions 2021|date=Maj 2022|publisher=Amnesty International|page=11|language=en}}</ref>

== Prebivalstvo ==
Leta 2003 je v Belorusiji živelo 9 898 600 ljudi.

Osnovne narodne in narodnostne skupine Belorusije so: [[Belorusi]] 80 %, [[Rusi]] 12 %, [[Ukrajinci]] 2,9 %, [[Nemci]] 2,1 %, [[Latvijci]] 1,2 %, [[Romi]] in [[Poljaki]] 0,6 %.

=== Jezik ===
[[Beloruščina]] in [[ruščina]] sta uradna jezika Belorusije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/languages/european_languages/languages/belarusian.shtml|title=Languages across Europe: Belarusian, Belarusan|date=2024-06-11|accessdate=2024-06-11|website=bbc.co.uk|publisher=BBC}}</ref> Beloruščina je bila zgodovinsko zatirana, kar se je (z izjemo kratkega obdobja po osamosvojitvi) nadaljevalo tudi pod Lukašenkom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Inside the Fight To Preserve the Belarusian Language|url=https://time.com/6224762/fight-to-preserve-belarusian-language/|website=TIME|date=2022-10-28|accessdate=2024-06-11|language=en|first=Amanda|last=Coakley}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=In Lukashenko’s Belarus, Belarusian culture is not welcome|url=https://kyivindependent.com/in-lukashenkos-belarus-belarusian-culture-is-not-welcome/|website=The Kyiv Independent|date=2023-07-20|accessdate=2024-06-11|language=en}}</ref> Zato je danes najbolj pogost jezik ruščina, ki jo v vsakodnevnem življenju uporablja 71% prebivalstva, beloruščino pa 26%. V državi se govori še [[poljščina]], [[ukrajinščina]] in [[jidiš]].<ref>{{navedi splet|url=http://belstat.gov.by/homep/ru/perepic/2009/vihod_tables/5.11-0.pdf|title=Archived copy|access-date=2012-08-01|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131018221300/http://belstat.gov.by/homep/ru/perepic/2009/vihod_tables/5.11-0.pdf|archive-date=2013-10-18}}</ref> Beloruščina danes skoraj ni več v uporabi v večjih mestih, medijih, literaturi in šolah. Delež njene uporabe še naprej pada, hkrati pa je postala tudi simbol upora proti režimu.<ref>{{Navedi splet|title=The Belarusian language in the period of socio-political crisis: signs of linguistic discrimination|url=https://penbelarus.org/en/2022/09/26/belaruskaya-mova-u-peryyad-gramadska-palitychnaga-kryzisu-prayavy-mounaj-dyskryminaczyi.html|website=PEN Belarus|date=2022-09-26|accessdate=2024-06-11|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Bekus|first1=Nelly|title=Struggle over identity: the official and the alternative "Belarusianness"|date=2010|publisher=CEU press|location=Budapest|isbn=978-963-9776-68-5|pages=151–155|url=https://books.openedition.org/ceup/616|access-date=28 January 2024}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Belarusian: An extremist language?|url=https://neweasterneurope.eu/2021/10/11/belarusian-an-extremist-language/|website=New Eastern Europe|date=2021-10-11|accessdate=2024-06-11|language=en-GB|last=arkadiusz.zajac@kew.org.pl}}</ref>

=== Veroizpovedi ===

Po podatkih iz leta 2011 je 48,3 % prebivalstva pripadnikov [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodne pravoslavne cerkve]]. 7,1 % prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]] in 3,3 % pripadnikov drugih verstev. Manjšinske vere, prisotne v državi, vključujejo različne denominacije [[Protestantizem|protestantizma]], [[grško katolištvo]], judovstvo, islam in neopaganizem. 41,1 % prebivalcev [[Brezverstvo|ni vernih]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.by/upload/pdf/religion_eng.pdf|title=Religion and denominations in the Republic of Belarus|date=November 2011|accessdate=15. 3. 2020|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Belorusije|language=en}}</ref>

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
* [[Beloruska ljudska republika]]

==Opombe ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.belarus.by/ Uradno spletno mesto Belorusije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090203090830/http://www.belarus.by/ |date=2009-02-03 }}
{{wikislovar}}

{{geo-stub}}
{{Commonwealth_of_Independent_States}}
{{OVSE}}
{{Evropa}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]]
[[Kategorija:Belorusija|*]]