Bazni predor Ceneri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 46°07′09″N 8°59′27″E / 46.11917°N 8.99083°E / 46.11917; 8.99083

Bazni predor Ceneri
NEAT Gotthardachse South.jpg
Gotthard in bazni predor Ceneri - trasa skozi Luino sledi jezerski obali.
(rumeno: glavni predor, rdeče: obstoječa glavna smer, št: leto dokončanja, pink: predori in vozlišče Magadino v planu).
Osnovni podatki
LinijaAlpTransit
LokacijaŠvicarske Alpe
Statusv gradnji (preboj predviden 2015)
Začetna točkaCamorino (dolina Magadino)
Končna točkaVezia (Lugano)
Delovanje
Začetek del2006
Odprtdecember 2019 (planiran)
LastnikŠvicarske državne železnice (SBB-CFF-FFS)
OperaterŠvicarske državne železnice (SBB-CFF-FFS)
Prometželezniški
Tehnični podatki
Dolžina proge15,4 km
Število tirov2 enotirna predora
Širina tirov1.435 mm (standardna širina)
Delovna hitrost200–250 km/h
Naklon8,0 ‰

Bazni predor Ceneri (CBT) je železniški predor v gradnji v kantonu Ticino, Švica. V skladu s švicarskim projektom stoletja bo omogočil novo železniško povezavo preko Alp in bo služil kot južni podaljšek baznega predora Gotthard. Uradni začetek gradnje je bil v letu 2006, odprtje je načrtovano za leto 2019.

Namen[uredi | uredi kodo]

S tem 15,4 km predorom bo nastala nova povezava med alpskim severnim Tessinom (Sopraceneri) ali bolj natančno, med dolino nad Lago Maggiore in okoliškim gorskim svetom Magadinoebene in hribovitim južnim delom kantona (Sottoceneri), že v Lombardskem delu. Nova železniška proga Gotthard naj bi tako zadostila zahtevam, da je najvišja točka na 550 m nadmorske višine in da je to tisto, kar prinaša operativne in ekonomske koristi. Tako bo, zahvaljujoč baznima predoroma Gotthard in Ceneri, največji vzdolžni naklon znašal sedem promilov (z nekaj krajšimi odseki do naklona do 21 promilov). Tako bodo težki tovorni vlaki (obremenitve do 4000 ton) lahko vozili brez dodatne vleke.

V potniškem prometu bo prihranek na času deset minut, vendar za ceno spektakularnih pogledov, ki bodo sicer potniku omogočeni na severni ploščadi. Poleg tega se bazni predor Ceneri navezuje na omrežje privlačne primestne železnice med krajema Bellinzona in Locarno ter Lugano in Chiasso in dalje proti Vareseju v Lombardiji. Zahvaljujoč novim neposrednim povezavam bodo lahko časi potovanj med Luganom in Locarnom iz današnjih 50 minut skrajšani na 22 minut.

Načrtovanje[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 so bili s strani švicarskega Zveznega sveta potrjeni predhodni projekti za izgradnjo enocevnega, dvotirnega baznega predora skozi Monte Ceneri. Potem je bil pri Sigirinu zvrtan 3 km dolg raziskovalni rov, da bi razjasnili geološke razmere. Iz več razlogov je bila spremenjena odločitev, da se gradi dvocevni predor s po enim tirom v vsaki cevi ter prehodi med njima na razdalji 300 m. Decembra 2003 so v senatu, v juniju 2004 pa v Državnem svetu odločili o financiranju.

Podobno kot pri baznem predoru Gotthard, je vmesno napadno mesto dostopno z novim 2,5 km dolgim predorom v Sigirinu. To omogoča, da so glavni predor začeli istočasno vrtati na štirih straneh, kar znatno prispeva k hitrosti gradnje. Severni portal se nahaja v območju Vigana - Camorino, južni portal v Vezii. 2,5 km pred južnim portalom bo zgrajen podzemni krak Sare, kar bo omogočilo prihodnje nadaljevanje predora proti jugu. Z Italijo namreč še ni bil dosežen dogovor o nadaljevanju poteka gradnje. Na področju obeh severnih portalov so v tunelu tri razvejane kaverne, ki omogočajo prehod iz ene v drugo cev. V vzhodnem predoru teče dvotirna proga na portalno območje, kjer bo vzpostavljena neposredna povezava med Luganom in Locarnom.

Realizacija[uredi | uredi kodo]

Konec marca 2006 so se v Sigirinu začela pripravljalna dela. 2. junija 2006 je bil na severnem portalu slovesno položen temeljni kamen, ki ga je izkoristil takratni švicarski minister za promet Moritz Leuenberger za nenavadno oster napad proti kritikom projekta.

V februarju 2008 so se dela vrtanja začela pri Sigirinu (vzporedno z obstoječim raziskovalnim rovom) s predorskim vrtalnim strojem (TBM). Poleg tega so se v letu 2008 in 2009 izvajala pripravljalna dela za vzpostavitev nadzornih zgradb pri portalih in gradnja prog ter začasnega mostu v Camorinu. Največji zamah del na obeh predorih z vmesnimi prehodi so se v Sigirinu začela 2009, italijanska delovna skupina pa je dela začela spomladi leta 2010. Gradbena dela bodo v skladu s planom napredovnja na severnem delu končana že leta 2014, v južni smeri pa v letu 2016.[1][2]

Stanje del 1. decembra 2013: 28,50 km ali 72,7 % izvrtanega predora.[3]

Grafična predstavitev napredovanja del: http://www.alptransit.ch/fileadmin/dateien/stand-arbeiten/ceneri-basistunnel/cbt-e.gif

22. septembra 2010 je pri gradbenih delih prvi delavec izgubil življenja.[4]

Vozlišče Camorino[uredi | uredi kodo]

Vozlišče Camorino (italijansko Nodo di Camorino), ki se nahaja tik ob severnem portalu, kjer bo nov prehod z obstoječo železniško progo. Na tem področju bo treba obnoviti številne mostove. Obstoječa vzporedna mostova čez avtocesto A2 bo treba nadomestiti s štirimi za progo. Dva dodatna mostova bosta potrebna na glavni cesti za dobavo od severa proti portalu Bellinzona / Gotthard in v smeri Locarno / Luino. Poleg tega bo treba zgraditi začasni most čez glavno cesto za dostop na gradbišče.

Stroški[uredi | uredi kodo]

Za projekt baznega predora Ceneri so bili prvotno ocenjeni stroški približno 1,2 milijarde CHF, ki pa so se povečali po odločitvi za gradnjo dveh cevi na 2,050 milijarde švicarskih frankov. Že na začetku gradnje je pričakovati povečanje cene najmanj za 10%.

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]