Bas kitarist

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Bas kitaristi so glasbeniki, ki igrajo električno ali akustično bas kitaro.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1951 je Leo Fender izumil nadomestek za kontrabas - električno bas kitaro. Poimenoval jo je Fender Precision Bass, ker je imela prečke in je bila bolj precizna od kontrabasa. Leta 1951 je ta model dobil končno podobo, kot jo ima še danes. Leta 1961 je nastal Fender Jazz Bass, ki je prinesel novost : dva J-magneta. Leta 1964 je prišel na tržišče prvi kratkovratni Fender Mustang Bass, ki je imel kar deset centimetrov krajše strune od standardnih modelov (namesto 87 je imel 77 cm). Leta 1965 je Leo Fender prodal tovarno Fender in ustanovil Music Man, ki je tudi ime za novo kultno bas kitaro - narejeno v manjših serijah, a boljšo, kot je Fender. Omeniti velja tudi Rolls Royce med bas kitarami 60tih in 70tih let : Rickenbacker 4001 model. Z začetkom 80ih je pričel izginjati z odrov, a se v zadnjem času vrača. Fender in Music Man pa sta še vedno tisto najboljše, kar lahko bas kitarist sploh prime v roke.

Tehnika igranja[uredi | uredi kodo]

Leva roka ima podobno tehniko, kot je v vekljavi pri solo kitari : zaporedno štiriprstno. Desna roka je odvisna od stila in zvrsti. Bas kitarist lahko igra s prsti desne roke (z dvema ali s tremi - ubiranje), ali pa s trzalico (gor/dol, dol/gor, dol/dol, gor/gor). Je pa še ena tehnika za funky stil, ki se imenuje »slepanje« : s palcem desne roke tolčemo navznoter v ubiralko E in A struno, s sredincem desne roke pa pulimo navzven D in G struno.

Uglasitev[uredi | uredi kodo]

Štiristrunska bas kitara ima uglasitev (od debele proti tanki) E, A, D in G. Petstrunka ima zgoraj dodano debelo H struno (H, E, A, D in G) ali spodaj dodano struno C (primer Steve Swallow). Šeststrunka ima standardne štiri na sredini, na vsako stran pa ima dodano eno debelo H in eno tanko C struno. So pa šeststrunke iz 60ih let imele kitarsko uglasitev (E, A, D, G, H in E).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]