Bancroftovo pravilo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
shematski prikaz enostavnih tipov emulzije olje v vodi (O/W) voda v olju (W/O).

Bancroftovo pravilo pravi: "V dvofaznem sistemu, predstavlja faza, v kateri je emulgator bolje topen, zunanjo fazo."

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime je dobilo po ameriškem fizikalnem kemiku Wilderju Dwightu Bancroftu.

Razlaga[uredi | uredi kodo]

V vseh tipičnih emulzijah so majhni delci (notranja/diskretna faza) dispergirani v tekočini (notranja/kontinuirana faza).

V emulziji olje v vodi je olje notranja faza, medtem ko je voda zunanja faza.

Po Bancroftovem pravilu tipa emulzije (olje v vodiO/V ali voda v oljuV/O) ne določata deleža komponent, temveč zgolj to, v kateri komponenti je emulgator bolje topen. To na primer pomeni, da čeprav lahko obstaja zmes, ki je sestavljena iz 60 % olja in 40 % vode, bo izbrani emulgator, ki je bolje topen v vodi, ustvaril sistem olje v vodi, in ne voda v olju, četudi je olja bistveno več.

Izjeme[uredi | uredi kodo]

Obstajajo izjeme Bancroftovemu pravilu (npr. pri mikroemulzijah to pravilo ne velja), vendar je to praktično pravilo čez palec, ki velja za večino sistemov.

Izbira emulgatorja[uredi | uredi kodo]

Hidrofilno-lipofilno ravnotežje (HLB) surfaktanta se lahko uporabi, da se določi, ali je surfaktant dobra izbira za želeno emulzijo ali ne.

  • V emulzijah O/V – se uporablja emulgatorje, ki so bolje topni v vodi kot v olju (surfaktanti z veliko vrednostjo HLB).
  • V emulzijah V/O – se uporablja emulgatorje, ki so bolje topni v olju kot v vodi (surfaktanti z majhno vrednostjo HLB).

Bancroftovo pravilo pove tudi, da je tip emulzije pogojen z emulgatorjem, ki mora biti topen v zunanji fazi. To empirično dognanje je mogoče utemeljiti z upoštevanjem medfazne napetosti med fazno mejo med oljno fazo in surfaktantom ter medfazne napetosti med fazno mejo med vodno fazo in surfaktantom.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]