Azerbajdžanski manat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Azerbajdžanski manat
Azərbaycan manatı (azerbajdžansko)
1 manat obv.jpg Azerbaijani qapiks.jpg
Bankovec za 1 manatKapiki
ISO 4217
KodaAZN
Denominacije
Podenota
 1/100kapik
Gapik (azerbajdžansko)
MnožinaJezik valute nima morfološke množinske različice.
Simbol
Bankovci
 Pogosto uporab.1 ₼, 5 ₼, 10 ₼, 20 ₼, 50 ₼
 Redko uporab.100 ₼, 200 ₼
Kovanci
 Pogosto upor.1, 3, 5, 10, 20, 50 kapikov
Demografija
Uradni uporabnikiZastava Azerbajdžana Azerbajdžan
Neuradni uporabnikijih ni
Izdajanje
Centralna bankaAzerbajdžanska narodna banka
 Spletna stranwww.cbar.az
Vrednotenje
Inflacija3 %
 Virmarec 2020

Azerbajdžanski manat (iso koda: AZN, simbol: ₼) je od leta 1992 uradna valuta na ozemlju Republike Azerbajdžan, razen v regiji Gorski Karabah. En manat se deli na sto kapikov. Trenutno je v obtoku tretja generacija te denarne valute, ki je stopila v uporabo 1. januarja 2006. 19. marca 2020 je menjalni tečaj za manat znašal 1,85 evra, oziroma 1,70 ameriškega dolarja.[1] inflacija je bila v tem času 3 %.[2]

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime manat najverjetneje izvira iz latinske besede moneta, ki v prevodu pomeni denar. Takšno poimenovanje valute ne obstaja zgolj v Azerbajdžanu, temveč tudi v Turkmenistanu. V času Sovjetske zveze je ime manat v azerbajdžanskem in gruzijskem delu države označevalo sovjetski rubelj.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi manat je stopil v obtok že leta 1919, ko je Azerbajdžan postal samostojna država. Ker je bila republika leta 1923 priključena Sovjetski zvezi, ga je zamenjal rubelj. Kljub temu se je izraz manat ohranil na bankovcih Sovjetskega rublja, ki so bili sproščeni v obtok v azerbajdžanskem delu skupne države. Ko je Azerbajdžan leta 1992 spet postal neodvisna republika, je rubelj zamenjal drugi manat. Zaradi razmeroma velike inflacije, je država 1. januarja leta 2006 v obtok sprostila tretjo generacijo valute. Menjalni tečaj je znašal 5000:1 v korist tretjega manata. Prejšnja generacija je bila vzeta iz obtoka decembra istega leta.[4]

Bankovci in kovanci[uredi | uredi kodo]

Oblika[uredi | uredi kodo]

Tretja generacija manata vključuje bankovce za 1, 5, 10, 20, 50, 100 in 200 manatov ter kovance v vrednosti 1, 3, 5, 10, 20 in 50 kapikov. Na vseh bankovcih se nahajajo motivi, ki prikazujejo kulturne, zgodovinske in geografske značilnosti države. Kovanci po izbiri materiala in po obliki spominjajo na evrske cente.

Na bankovcu za 200 manatov je prikazana arhitekturna umetnost v Azerbajdžanu.

Zaščita[uredi | uredi kodo]

Vsi bankovci so zaščiteni na štirih ravneh. Prvo raven zaščite predstavljajo posebna znamenja in relifne oznake, vidne s prostim očesom. Drugo raven predstavljajo simboli, ki so vidni le pod ultravijolično svetlobo. Zaščita tretje ravni omogoča prepoznavanje bankovca s pomočjo posebnih naprav za analizo papirnatega denarja. Bankovec lahko s pomočjo četrte ravni preveri le Azerbajdžanska narodna banka.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Azərbaycan Respublikasının Mərkəzi Bankı - Ana səhifə". www.cbar.az. Pridobljeno dne 2020-03-25.
  2. "Azerbaijan - inflation rate 1994-2024". Statista (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  3. "Definition of MINT". www.merriam-webster.com (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  4. "AZN | Azerbaijan New Manat | OANDA". www1.oanda.com. Pridobljeno dne 2020-03-25.
  5. "Azərbaycan Respublikasının Mərkəzi Bankı - Tədavüldə olan pul nişanları". www.cbar.az. Pridobljeno dne 2020-03-25.