Avtomatiziran parkirni sistem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Avtomatiziran ali osamodejen parkirni sistem je računalniško voden sistem, ki vsebuje transportne naprave za parkiranje in prevzetje avtomobilov brez potrebe po človeški prisotnosti. Ključna rešitev je ustvariti parkirna mesta v nadstropjih, v višino ali pod zemljo. Z mehanskim parkirnim sistemom je lahko izkoriščen ves prostor, nad in pod zemljo. Parkirni sistemi so nameščeni v bližini stanovanj in stanovanjskih naselij z ustreznimi parkirnimi rešitvami. Poseben poudarek je tudi na tako imenovanem zelenem parkiranju, ki temelj na vrednotah:

  • Manj površine
  • Manj prometa
  • Manj izpustov CO2
  • Več inovativnih idej za parkiranje


Vrste samodejnih parkirnih sistemov[uredi | uredi kodo]

  • Nivojski sistemi
  • Večnivojski sistem
  • Parkirni stolpi
  • Predstavitveni sistemi
  • Avtodvigala
  • Dvižne plošladi
  • Puzzle sistem
  • Drsne ploščadi

Delovanje samodejnih parkirnih sistemov[uredi | uredi kodo]

Parkirni proces je preprost, varen in udoben za voznika. Ker poznamo več različnih vrst robotskih parkirnih sistemov, bom temeljit opis prikazal samo na enem:

Avto ustavimo in pritisnemo tipko na avtomat, kateri nam natisne kodirano kartico. Nad rampo imamo zaslon kateri nam pokaže na kateri glavni vhod v garažno hišo moramo zapeljati in kateri je prost. Ko pridemo v ta prost prostor nas pričaka spet robotizacija. In sicer nam na zaslonu piše kaj moramo vse narediti preden izstopimo iz avta (od tega da pritisnemo ročno zavora, do tega da napiše ;izstopite iz avtomobila). Tukaj se vso človeško delo konča. Sistem nato avto zavrti in s pomočjo horizontalnega transporta zapusti ta prostor in odpelje avto v glavni prostor – v notranjost. Tukaj se avto najprej vrti po rotacijskem obroču do dvižnega dvigala, ki je sestavljen iz ploščadi in verig. Avto nato dvigne po vertikalnem transportu in ga nato ponovno s horizontalnim prenosom odpelje na prosto mesto. Postopek se ponovi, ko človek pride nazaj in s kodirano kartico prikliče svoj avto, kateri ga pričaka v enem izmed vhodov/izhodov.

Prednosti[uredi | uredi kodo]

  • Varno in preprosto; brez poškodb avtomobila in stavb
  • Uporabnik prihrani čas, denar in gorivo; nič iskanja avtomobila
  • Okolju bolj prijazno; minimizacija onesnaževanja
  • Modernizacija
  • Varčnost z energijo
  • Nizka stopnja hrupnosti
  • Nezahtevno vzdrževanje
  • Hitrost
  • Enostavno upravljanje
  • Brez kraj in vandalizma
  • Zmanjša strese pri ljudeh
  • Nič več hoje po stopnicah gor in dol, ali čakanja na dvigalo

Slabosti[uredi | uredi kodo]

Slabost je možnost izpada elektrike, čeprav skoraj vsi ponudniki robotskih sistemov nudijo poleg tudi alternativni generator elektrike. Začetni stroški so nekoliko višji kot pa pri klasičnem sistemu.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Prvi zametki sistemov segajo globoko v prejšnje stoletje, toda pravi razcvet je parkirni sistem doživel v zadnjih dveh desetletjih. Danes na svetu obstaja ogromno proizvajalcev in distributerjev avtomatskih robotskih parkirnih sistemov, po svetu jih je v uporabi več kot 5000. V rojstnem kraju Volkswagna, Wolfsburgu, stoji najbolj znana izmed robotskih garaž. V dveh 60 metrov visokih parkirnih stolpih v kompleksu Autostadt robotska dvigala in tekoči trakovi pripeljejo avtomobile neposredno iz sosednje tovarne po podzemnem tunelu v garažo. Ko pride kupec po svoj avtomobil, mu ga dvigalo pripelje.

Viri[uredi | uredi kodo]