August Landmesser

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
August Landmesser
Portret
Rojstvo24. maj 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Moorrege[d]
Smrt17. oktober 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (34 let)
Ston
DržavljanstvoFlag of Germany (1935–1945).svg Nemčija
Poklicmanual worker
Slavna fotografija, kjer je August Landmesser zavrnil Nacistični pozdrav.

August Landmesser (rojen 24. maja 1910[1], umrl 17. oktobra 1944, potrjeno leta 1949[2]) je bil delavec na ladjedelnici Blohm + Voss v Hamburgu, Nemčija, najbolj znan po fotografiji, na kateri je zavrnil nacistični pozdrav ob zagonu plovila za usposabljanje Horst Wessel 13. junija 1936.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

August Landmesser je bil edini otrok Augusta Franza Landmesserja in Wilhelmine Magdalene (rojene Schmidtpott). Leta 1931 se je v upanju, da bo dobil službo, pridružil nacistični stranki, vendar so ga leta 1935 izključili, ker se je zaročil z Irmo Eckler (judinja)[3]. Čeprav sta bila registrirana za poroko v Hamburgu, so jima jo nürnberški zakoni, sprejeti mesec dni kasneje, to preprečili. 29. oktobra 1935 sta dobila hčerko Ingrid.

Fotografija, na kateri je Landmesser odklonil nacistični pozdrav, je bila posneta 13. junija, 1936[4].

Leta 1937, sta Landmesser in Ecklerjeva poskušala pobegniti na Dansko, vendar sta bila prijeta. V juliju 1937, ko je Ecklerjeva spet zanosila, je bil on obtožen in spoznan za krivega zaradi sramotenja rase pod nacističnimi rasnimi zakoni. Trdil je, da nista vedela, da je bila Ecklerjeva v celoti judinja in 27. maja, 1938 je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, vendar so ga opozorili, da bo ponovna kršitev pomenila dolgoletno zaporno kazen. Par je nadaljeval svojo zvezo tudi v javnosti in 15. julija, 1938 je bil še enkrat aretiran in obsojen na dve leti in pol v koncentracijskem taborišču Börgermoor.

Tudi Ecklerjevo je gestapo priprl in poslal v zapor Fuhlsbüttel, kjer je rodila drugo hčerko, Irene. Od tam je bila poslana v koncentracijsko taborišče Oranienburg, nato v Lichtenburško koncentracijsko taborišče za ženske ter v žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Do januarja 1942 je Irma Eckler napisala nekaj pisem. Verjame se, da je bila februarja 1942 poslana v bernburški evtanazijski center, kjer je bila med 14.000 usmrčenimi; po povojni dokumentaciji, je bila leta 1949 razglašena za pravno mrtvo z datumom dne 28. aprila 1942.

Medtem je bil 19. januarja, 1941 izpuščen iz zapora in je delal kot delovodja v transportnem podjetju Püst. Družba je imela podružnico na Heinkel-Werke (tovarna) v Warnemünde. V februarju 1944 je bil vpoklican v kazenski bataljon, 999. pehotni bataljon Fort. Ko je bil 17. oktobra 1944 ubit v boju na Hrvaškem, je bilo proglašeno, da je pogrešan v boju. Kot Ecklerjeva je bil uradno razglašen za mrtvega leta 1949.

Njuna otroka sta bila sprva odpeljana v mestno sirotišnico. Ingrid je bilo kasneje dovoljeno živeti z njeno babico, medtem ko je Irene dobila rejniške starše leta 1941. Ko je leta 1953 babica umrla, je tudi Ingrid dobila rejniške starse. Zakon Augusta Landmesserja in Irme Eckler je senat v Hamburgu retroaktivno priznal v poletju 1951, in jeseni istega leta je Ingrid prevzela priimek Landmesser. Irene pa je še naprej uporabljala priimek Eckler.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]