Ogled vira Atena

{{Infopolje Božanstvo
| type = Greek
| Ime    = Atena 
| Funkcija  = Boginja modrosti in pravične vojne, pokroviteljica umetnosti in obrti; zaščitnica [[Atene|Aten]]
| Slika  = Athena type Velletri.jpg 
| Opis = ''Atena s šlemom'' [[Velletri]]jevega tipa. Rimska kopija (1. stoletje) [[Starogrška umetnost|grškega]] izvirnika, ki ga je okrog [[430 pr. n. št.]] ustvaril [[Krezil]]. [[Louvre]], Pariz
| Grški zapis = Άθηνά ali Ἀθήνη
| Kultno središče= [[Atene]]
| Prebivališče= [[Olimp]]
| Partnerstvo= 
| Starši=[[Zevs]], [[Metida]]
| siblings= polbrat [[Poros]]
| Otroci=pastorek [[Erihtonij]]
| Orožje=
| Simbol= [[Sove|sova]], [[oljka]], [[kače|kača]], [[egida]], [[čelada]], [[oklep]], [[kopje]], [[Gorgona|gorgonski]] amulet 
| Predhodnik= 
| Roman_equivalent = [[Minerva (mitologija)|Minerva]]
| Etruscan_equivalent = [[Menrva]]
| equivalent1_type = Egipčanski
| equivalent1 = [[Neit]]
| equivalent2_type = Keltski
| equivalent2 = [[Sulis]]

| Canaanite_equivalent = [[Anat]]{{sfn|L. Day|1999|p=[https://books.google.com/books?id=yCkRz5pfxz0C&pg=PA39 39]}}
}}
'''Aténa''' ([[grščina|grško]] '''{{politonalno|Άθηνά}}''', ''Athēnâ'' ali {{politonalno|Ἀθήνη}}, ''Athénē''; [[dorska grščina|dorsko]] {{politonalno|Άσάνα}}, ''Asána''; [[latinščina|latinsko]] '''''[[Minerva (mitologija)|Minerva]]''''') je bila [[grška mitologija|grška boginja]] [[civilizacija|civilizacije]], [[modrost]]i, [[tkalstvo|tkanja]], [[obrt]]i in [[vojna|vojaške]] discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila [[Ares]]ovo področje). Imenovali so jo tudi ''Atena Palada''. Je hči Zevsa in Metide. Atenina modrost obsega tehnično znanje tkanja in obdelovanja kovin, pa tudi zvitost (''[[metis]]'') likov, kot je bil npr. [[Odisej]]. Posvečeni sta ji bili [[čuk|sova]] in [[oljka]]. Ime izvira iz grškega {{politonalno|Ἀθεονόα}}, ''Atheonóa'' (= iz božji (''theos'') um (''nous'')). Klicali so jo tudi {{politonalno|Άτρυτώνη}}, ''Atrytone'' (= neutrudljiva), {{politonalno|Παρθένος}}, ''Parthénos'' (= devica) in {{politonalno|Ή Πρόμαχος}}, ''Promachos'' (prednja bojevnica, tj. ki se bojuje spredaj).

Ateno je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage [[Nike]]. Prikazana je z ''egido'' na prsih (ščit njenega očeta [[Zevs]]a<ref>Zevsa so imenovali tudi Zevs Egidonosec</ref>), s šlemom in s ščitom z glavo [[Gorgona|Gorgone]] [[Meduza (mitologija)|Meduze]], votivnim darom [[Perzej]]a. Atena je oborožena boginja bojevnica in se je v grški mitologiji pojavljala kot pomočnica številnim junakom, med drugim [[Heraklej]]u, [[Jazon]]u in [[Odisej]]u. Nikoli ni imela ljubimca, zato so jo pogosto imenovali ''Atena Partenos'' (Atena Devica). Od tu izvira tudi ime najznamenitejšega njej posvečenega svetišča [[Partenon]]a na [[Atenska akropola|Akropoli]] v [[Atene|Atenah]].

Ateno so kot zaščitnico mesta (''Atena Poliada'') častili po vsej Grčiji, posebno razmerje pa je imela do [[Atene|Aten]], na kar kaže tudi etimološka povezanost med imenom boginje in mesta.<ref>"Ali se je boginja imenovala po mestu ali mesto po boginji, je starodavno vprašanje" (Burkert, str. 139).</ref> Atene imajo množinsko ime zato, ker so bile kraj, v katerem je Atena že od najzgodnejših časov predsedovala svojemu sestrstvu (''Athenai'').<ref>Ruck and Staples, str. 24.</ref> Atena je bila namreč v Egeju po vsej verjetnosti boginja že v prazgodovinskih časih.<ref>Ali je njeno ime bilo del [[Eteokretščina|eteokretskega jezika]], bomo vedeli šele, ko bo razvozlana [[linearna pisava A]].</ref> Nekatere najdbe kažejo, da je bila v začetku Atena [[Sove|sova]] ali splošneje ''ptičja boginja''. V tretji knjigi [[Odiseja|Odiseje]] privzame obliko [[belorepec|morskega orla]]. Njena ''egida'' (ščit) je morda ostanek kril;<ref>[http://www.fjkluth.com/athena.html Frederick John Kluth, The Role of Athena in Ancient Greek Art] {{ikona en}}</ref> na antični lončenini z rdečimi poslikavami je namreč prikazana s krili.

V [[Dvanajst bogov Olimpa|olimpijskem panteonu]] je bila Atena ustvarjena kot najljubša Zevsova hči, ki se je rodila iz njegovega čela, potem ko je požrl njeno mater Metido. Zgodba o njenem rojstvu se je ohranila v več različicah. V najpogosteje navajani Zevs leže z [[Metida|Metido]], boginjo pretkanosti, vendar se takoj zatem ustraši posledic. Prerokovano je bilo namreč, da bo Metida rodila otroke, ki bodo močnejši od očeta<ref>Primerjaj s prerokbo o [[Tetida|Tetidi]].</ref> Da bi se izognil posledicam, Zevs po odnosu spremeni Metido v muho in jo pogoltne, vendar prepozno: Metida je že spočela otroka. Metida začne takoj izdelovati šlem in obleko za svojo spočeto hčer. Kovanje povzroča Zevsu hude bolečine in [[Prometej]], [[Hefajst]], [[Hermes]] ali [[Palemon]] (odvisno od vira) preseka Zevsovo glavo z dvorezno minojsko sekiro (''labrida'' Velike boginje). Pri tem Atena ob hudih Zevsovih mukah popolnoma odrasla in oborožena skoči iz njegove glave.

Po fragmentih, pripisanih pollegendarnemu [[Fenicija|feničanskemu]] zgodovinarju [[Sanhuniaton]]u, domnevno napisanih pred [[Trojanska vojna|trojansko vojno]], je bila Atena hči [[Kronos]]a, kralja [[Biblos]]a, ki naj bi obiskal 'nenaseljivi svet' in podaril [[Atika|Atiko]] Ateni.

== Ime, etimologija in izvor ==
[[Slika:Athena Giustiniani.jpg|thumb|200px|''[[Giustinianijeva Atena]]'', rimska kopija grškega kipa Atene Palade (Vatikanski muzeji)]]
Ime ''Atena'' je morda [[Lidijščina|lidijskega]] izvora.<ref>G. Neumann, [naslov članka manjka] ''Kadmos'' '''6''' (1967).</ref> Morda je skovanka, deloma sestavljena iz tirzenijskega "ati", kar pomeni "mati", in imena hurijske boginje Hanahane, marsikje okrajšanega v "Ana". V mikejski grščini se morda pojavi v enem samem napisu na tablicah v [[linearna pisava B|linearni pisavi B]]: ''A-ta-na-po-ti-ni-ja''  se pojavi v besedilu iz pozne minojske dobe II, Soba kočijaških tablic v [[Knosos]]u, najzgodnejšem ohranjenem arhivu v linearni pisavi B.<ref>Kn V 52 (besedilo 208 v Ventris in Chadwick).</ref> Čeprav to frazo pogosto prevajajo kot Ljubica Atena, dejansko pomeni ''potnia'' At(h)ana, kar morda pomeni Gospa Aten;<ref>Palaima, str. 444.</ref> Ni jasno, ali se to nanaša na mesto Atene.<ref>Burkert, str. 44.</ref> Pojavi se tudi ''A-ta-no-dju-wa-ja'', končni del črkovanja v linearni pisavi B grškega izraza ''Diwia'' (mikejsko ''di-u-ja'' ali ''di-wi-ja'').

V dialogu ''Kratil'' [[Platon]] razloži izvor imena Atene s pogledi starih Atenčanov,<ref>''"To je resnejša stvar in mislim, da bi tu, prijatelj, sodobni razlagalci Homerja lahko pomagali pri razlagi stališča starih. Kajti večina od njih v svojem tolmačenju pesnika trdi, da je imel pri Ateni v mislih um (nous) in razum (dianoia) in zdi se, da je imel stvaritelj imena o njej eno samo predstavo; in prav zares jo imenuje s še višjim naslovom, božji razum (Thou noesis), kot da bi hotel reči: to je ona, ki ima boljši um kot drugi. Niti se ne bi močno motili, če bi predpostavili, da je avtor imena želel to boginjo poistovetiti z moralnim razumom (en ethei noesin) in ji je tako dal ime ethonoe; tega pa so on ali njegovi nasledniki spremenili v domnevno lepšo obliko in jo poimenovali Atena" (Kratil 407 b)</ref> iz ''A-theo-noa'' (A-θεο-νόα) ali ''E-theo-noa'' (H-θεο-νόα), kar pomeni božji um (''Kratil'' 407 b). Platon in tudi [[Herodot]] sta opazila, da so prebivalci [[Sais]]a v Egiptu častili boginjo, katere egipčansko ime je bilo [[Neit]];<ref>''"Prebivalci častijo boginjo ustanoviteljico. V egipčanskem jeziku jo imenujejo Neit in trdijo, da je ista kot helenska Atena. So veliki prijatelji Atenčanov in pravijo, da so na neki način povezani z njimi."'' (''Timej'' 21 e)</ref> istovetili so jo z Ateno. (''Timej'' 21 e), (''Zgodbe'' 2:170-175).

== Pridevki in častilni naslovi ==
V pesništvu je od [[Homer]]ja naprej najpogostejši pridevek Atene ''glaukopis'' (γλαυκώπις), kar bi lahko prevedli kot svetlooka ali s svetlečimi se očmi. Gre za kombinacijo besed ''glaukos'' (γλαύκος, s pomenom svetleč, srebrn in pozneje modrozelen ali siv) in ''ops'' (ώψ, oko, ponekod tudi obraz). Zanimivo je, da iz istega korena izhaja tudi ''glauks'' (γλαύξ, sova), domnevno zaradi izrazitih oči. Ptica, ki vidi ponoči, je tesno povezana z boginjo modrosti: na arhaičnih slikah je Atena pogosto upodobljena s sovo na glavi. Kot že omenjeno, je bila Atena v začetku morda ''ptičja boginja'', podobno kot neznana boginja, upodobljena s sovami, krili in ptičjimi kremplji na [[Relief kraljice noči|Burneyjevem reliefu]], mezopotamskem terakotnem reliefu z začetka drugega tisočletja pred našim štetjem.

V ''[[Iliada|Iliadi]]'' (4.514), Homerjevih himnah in [[Heziod]]ovi ''[[Teogonija|Teogoniji]]'' ima Atena nenavaden pridevek ''Tritogeneia''. Pomen tega izraza je nejasen. Morda kaže, da je bil po nekaterih prvotnih mitih njen oče morski bog Triton,<ref>Karl Kerenyi domneva, da Tritogeneia ni pomenilo, da se je rodila iz vode same. Ime Triton se namreč zdi povezano z vodo na splošno (Kerenyi, str. 128).</ref> ali pa, kar je manj verjetno, da se je rodila blizu jezera Triton v [[Afrika|Afriki]]. Pridevek bi lahko pomenil tudi trojno rojena ali tretjerojena, kar bi se lahko nanašalo na to, da je tretja hči Zevsa ali da se je rodila iz Metide, Zevsa in same sebe. Po nekaterih legendah je namreč prvi Zevsov otrok po Artemidi in Apolonu, po drugih pa je Zevsov prvi otrok sploh.

Kot sodnica [[Orest (mitologija)|Orestu]] za umor njegove matere [[Klitajmnestra|Klitajmnestre]] je dobila tudi pridevek ''Atena Areja''.

=== Pallas in Atena: Atena Palada ===
Ateno so pogosto imenovali Atena Palada (starogrško {{politonalno|Παλλάς Άθήνη}}, novogrško Παλλάς Αθηνά). Pridevek izhaja od dvoumne osebe, imenovane [[Palas (razločitev)|Palas]], ponekod moške, drugje ženske, omenjene samostojno le kot družina značajev v [[Vergilij|Vergilovi]] [[Eneida|Eneidi]]. Po nekaterih virih je bila [[Palada (Tritonova hči)|Palada]], družabnica Atene, hči boga [[Triton (bog)|Tritona]], Ateninega krušnega očeta. Atena je Palado ubila, kar se je po nekaterih različicah zgodilo nenamerno. V pelazgijski različici mita o njenem rojstvu je bila Palada Atenina prijateljica in jo je Atena po nesreči ubila v bojni igri. Paladino ime si je potem nadela v znak žalovanja.<ref>Graves, str. 51.</ref> Poleg tega je iz drevesnega debla izdolbla leseno častilno sliko (''[[hoanon]]'') Palade, ''[[Paladij (klasična antika)|paladij]]'', ki ga je pustila Zevsu. Pozneje se je za paladijem skrila [[Elektra]], ko jo je zapeljeval Zevs. Ko ga je Zevs odrinil, je padel na ilionsko ([[Troja]]) zemljo, kjer mu je [[Ilos]] zgradil svetišče.

V Homerjevi himni ''[[Hermes]]u'' je bil [[Palant (Kriosev sin)|Palant]] oče boginje lune [[Selena|Selene]]. Po drugih različicah je bil [[Palant (gigant)|Palant]] eden od velikanov, ki ga je Atena ubila ob gigantomahiji (uporu Titanov olimpskim bogovom); po tem je kot varovalno ''egido' vselej nosila kozjo kožo, obrobljeno s htonskimi Palantovimi kačami. Morda pa ga je vsrkala in nadomestila subtilneje. Walter Burkert pravi, da je Atena Atena Palada, ''Pallas Athenaie'', tako kot je Hera Argoška ''Here Argeie''.<ref>Burkert, str. 139.</ref> Za Atenčane je bila, kot opozori Burkert, preprosto Boginja, ''he theos'', kar je gotovo starodaven naslov.

=== Drugi častilni naslovi ===
Atena je imela še mnoge druge častilne naslove. Kot zavetnica obrtnikov in rokodelcev je imela pridevek ''Atena Ergane''. Na Akropoli, posebno na panatenajskih igrah so Ateno častili s pridevkom ''[[Atena Partenos]]'' (devica). V bitki, ki jo je vedno vodila, je dobila pridevek ''[[Atena Promahos|Atena Promahos]]''. Kot zaščitnica Aten in Akropole, pa tudi drugih mest, npr. [[Argos (mesto)|Argosa]], [[Antična Šparta|Šparte]], [[Lindos]]a in [[Larisa|Larise]], je imela pridevek ''Atena Poliada''. Kot izumiteljica kočije je dobila pridevek ''Atena Hipeja'' ali ''Atena Hipija''; pod tem naslovom so jo častili v Atenah, [[Tegeja|Tegeji]] in [[Olimpija|Olimpiji]]. Kot Atena Hipeja je imela druge starše, namreč [[Pozejdon]]a in [[Polifem|Polifema]], hči [[Okean]]a.<ref>[http://www.theoi.com/Nymphe/NymphePolyphe.html]</ref><ref>[http://www.theoi.com/Cult/AthenaTitles.html]</ref>. V teh mestih je bilo Ateni posvečeno svetišče pogosto najpomembnejše svetišče akropole.<ref>Burkert, str. 140.</ref>
[[Slika:Ac.parthenon5.jpg|thumb|left|Partenon, tempelj Atene Partenos]]
Ateno so po atenski zasedbi pogosto istovetili z [[Afeja|Afejo]], krajevno boginjo otoka [[Ajgina]].

== Zgodbe ==
=== Erihtonij ===
[[Slika:Athena ciste.jpg|250px|thumb|right|Atena s šlemom in cisto ter Erihtonij v obliki kače. Rimska umetnost, 1. stoletje, Louvre.]]
Po pripovedovanju [[Apolodor]]ja je [[Hefajst]] Ateno neuspešno poskusil [[posilstvo|posiliti]]. Njegovo [[sperma|seme]] je padlo na tla in iz Zemlje, [[Gaja|Gaje]], se je rodil [[Erihtonij]]. Po drugi različici je seme padlo na Atenino nogo. Obrisala si ga je s kosom volne, ki ga je odvrgla na tla. Erihtonij se je nato rodil iz tal in volne. Po tretji različici se je Hefajst želel poročiti z Ateno, vendar je na poročni postelji izginila. Hefajst je tako seme izbrizgal na tla. Atena je otroka pustila v zabojčku trem sestram, Kekropsovim hčeram, [[Hersa|Hersi]], [[Pandrosa|Pandrosi]] in [[Aglavra|Aglavri]] in jih posvarila, naj ga nikoli ne odprejo. Aglavra je [[čisto (arheologija)|cisto]] kljub temu odprla in v njej zagledala otroka in prihodnjega kralja Erihtonija v obliki kače. Ob tem prizoru sta Hersa in Pandrosa znoreli. S skokom z Akropole sta se ubili.

=== Aglavra ===
Po eni od različic mita, zapisani v [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] ''[[Metamorfoze|Metamorfozah]]'', se je Hermes zaljubil v Herso. Hersa, Aglavra in Pandrosa so odšle v svetišče žrtvovat Ateni. Hermes je od Aglavre zahteval, da mu pomaga pri zapeljevanju Herse. Aglavra je v zameno od Hermesa zahtevala denar in zapeljela Herso.<ref>Ovid, ''Metamorfoze'', X. Aglavra, Knjiga II, 708-751.</ref>  Atena je hotela Aglavro kaznovati in ukazala je Ljubosumnosti, naj pokvari njena čustva. Ljubosumnost je ubogala njena povelja in okužila Herso. Aglavra se je spremenila v kamen.<ref>Ovid, ''Metamorfoze'', XI. Ljubosumnost. Aglavra posledično spremeni v kip, knjiga II., 752-832.</ref>

=== Arahna ===
Žena po imenu [[Arahna]] se je nekoč hvalila, da tke bolje kot Atena, boginja tkalstva. Atena se ji je prikazala kot stara ženica in ji rekla, naj se pokesa svoje hvalisavosti, vendar jo je Arahna namesto tega rajši pozvala na dvoboj. Atena je odvrgla svojo preobleko in dvoboj se je začel. Atena je stkala prizor spora s Pozejdonom o Atenah, Arahna pa prizor, ki se posmehuje Zevsu in njegovim številnim ženam. Atena ob njenih sposobnostih (dvoboj ni nikoli odločen) in izbiri motiva (saj je konec koncev Zevsova najljubša hči) pobesni. V jezi uniči delo Arahne. Arahna je v dvoboju tako ponižana, da se obesi. Atena svoje dejanje obžaluje in jo spremeni v [[pajki|pajka]], ki si s tkanjem mreže lovi hrano.<ref>Ovid, ''Metamorfoze'', I. Palada in Arahne, Knjiga VI., 1–145; čustvo, ki prežema Ovidovo pripoved, in opis človeških čustev kažejo pozen datum nastanka različice.</ref>

=== Perzej in Meduza ===
[[Slika:Bust Athena Velletri Glyptothek Munich 213.jpg|thumb|right|220px|Doprsni kip Atene v [[münchen]]ski [[gliptoteka|gliptoteki]]]]

Atena je vodila Perzeja pri uničenju [[Meduza (mitologija)|Meduze]], nevarnega ostanka starega predolimpijskega reda, ta pa ji je v znak hvaležnosti podaril njeno glavo, ki jo je pritrdila na svojo egido (ščit). S tem se je še bolj zaščitila, saj je Meduzina ostudna glava ohranila svojo sposobnost spreminjati ljudi v kamen tudi po smrti.

Pri tem pa je Meduzo v spako spremenila ravno Atena. Prvotno je bila Meduza edina lepotica med tremi Gorgonami, vendar pa je v Ateninem svetišču občevala s Pozejdonom (ali pa jo je posilil). Po odkritju onečaščenja svojega svetišča je Atena za kazen Meduzo spremenila v podobo, enako njenim sestram. Meduzini lasje so se spremenili v kače, njen pogled je vsakogar spremenil v kamen, spremenjen pa je bil tudi njen spodnji del telesa. S tem je izgubila vsakršno možnost za intimnost z moškim.

=== Herkul ===
Atena je [[Herkul]]a poučila, kako naj z nemejskega leva z uporabo levovih lastnih krempljev odre kožo. Levje krzno je postalo skupaj s palico iz lesa oljke, ki jo je uporabil v boju, Herkulovo značilno oblačilo. Atena mu je pomagala tudi pri nekaterih drugih nalogah.

=== Tejrezias in Hariklo ===
Po eni od različic mita o [[Tejrezias]]u je Tejreziasa oslepila Atena, ko jo je našel golo. Njegova mati [[nimfa]] Hariklo jo je prosila, naj razveljavi svoj urok, vendar Atena tega ni znala storiti. Namesto tega ga je obdarila s sposobnostjo prerokovanja.<ref>Graves, Robert, ''The Greek Myths I'',«The Nature and Deeds of Athena« 25.g.</ref>

=== Odisej ===
[[Odisej]] si je s svojo zvito in pretkano naravo hitro pridobil simpatije Atene, vendar pa mu je pri vračanju domov v glavnem pomagala le posredno (s prišepetavanjem misli). Atena mu je lahko prišla pomagat šele, ko ga je naplavilo na otok, kjer je Navzikaa prala svoja oblačila. Prikazala se je v njenih sanjah in poskrbela, da je princesa rešila Odiseja in ga poslala na otok Itako. Tam se je Atena prikazala tudi Odiseju in ga poučila o vsem, kar je moral vedeti, da si bo doma spet pridobil svoje kraljestvo. Zakrila ga je v starca, tako da ga tožniki in Penelopa ne bodo spoznali in mu je pomagala premagati tožnike.

== V klasični umetnosti ==
[[Slika:AttalusICorrected.jpg|thumb|150px|left|Atena na spodnji strani kovanca [[Atal I.|Atal I.]]]]
Ateno so navadno upodabljali stoje v oklepu in s šlemom, ki ga je nosila visoko na čelu kot klobuk. V rokah ima sulico in ščit z glavo [[Gorgona|Gorgone]] [[Meduza (mitologija)|Meduze]]. Tak je bil tudi 36 metrov visok, a izgubljen [[Fidas]]ov kip Atene Partenos iz zlata in slonovine, ki je stal v Partenonu. Atena je pogosto upodobljena tudi s sovo, ki ji sedi na ramah. ''Žalujoča Atena'' je relief iz približno 460 pred našim štetjem, na katerem je Atena upodobljena utrujena in brez čustev. Na starejših arhaičnih upodobitvah na lončenini s črnimi poslikavami je  upodobljena z nekaterimi minojskimi značilnostmi, npr. z velikimi ptičjimi krili.

Razen po atributih so od 5. stoletja pr. n. št. naprej Ateno precej dosledno upodabljali tudi po njenem videzu. Na obrazu je najbolj opazen malce visok nos z visokim mostičkom, ki se zdi skoraj kot naravni podaljšek čela. Oči so nekoliko vdrte. Ustnice so navadno polne, vendar pa so usta precej ozka, navadno le malce širša od nosu. Vrat je malce predolg. Skupen vtis je mirna in malce vzvišena lepotica.

== Upodobitve v poznejših obdobjih ==
[[Slika:Vienna Pallas closeup.jpg|thumb|200px|Novoklasicistični kip Atene pred [[Stavba avstrijskega Parlamenta|stavbo avstrijskega parlamenta]] na Dunaju]]
Atena (Minerva) je upodobljena na panamsko-pacifiškem spominskem kovancu iz  leta 1915 za 50 [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]]. Z 2,5 unče (78 g) zlata je to po teži največji kovanec, ki ga je kdaj kovala Kovnica Združenih držav Amerike. To je bil prvi kovanec za 50 dolarjev, ki ga je izdala Kovnica ZDA in do kovanja platinastih kovancev za 100 dolarjev leta 1997 ni bilo večjega. Po vrednosti, natisnjeni na sprednji strani kovanca v prilagojenih dolarjih, je seveda največja denominacija, ki jo je kdaj izdala Kovnica ZDA, 1915.

Atena je simbol [[Tehnična univerza v Darmstadtu|Tehnične univerze v Darmstadtu]] v Nemčiji.

Atena je ime tudi dvema likoma v prvi (1978) in tudi v [[bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|poustvarjeni]] znanstvenofantastični nanizanki ''Bojna ladja Galaktika''.

Atenin šlem je osrednja značilnost [http://commons.wikimedia.org/wiki/Image:U.S._Military_Academy_COA.png perjanice] Vojaške akademije Združenih držav Amerike.

Atena je tudi vir vpliva na feministične teologinje, kot je npr. Carol P. Christ.

== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
{{V sorodnikih|Atena|zbirka=Athena}}
=== Sorodni članki ===
* [[Minerva (mitologija)]]

=== Zunanje povezave ===
; v angleščini
* [https://web.archive.org/web/20020219155932/http://homepage.mac.com/cparada/GML/000Free/000Athena/AthenaAlbum.html (Carlos Parada) Athena Album] Zbirka glavnih tipov Atene in postrenesančnih upodobitev
* [http://www.goddess-athena.org/Museum/Sculptures/index.htm Roy George, »Athena: The sculptures of the goddess«]: Še ena zbirka grških in rimskih tipov
* [http://www.theoi.com/Cult/AthenaCult.html Theoi.com Cult of Athena] Izvlečki iz klasičnih besedil
* [http://fury.com/galleries/road_trip_2003/index-Pages/Image6.html Nashville's Athena statue]
* [http://www.nashville.gov/parthenon/index.htm The Nashville Parthenon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130128110846/http://www.nashville.gov/Parthenon/index.htm |date=2013-01-28 }}
* [http://www.anistor.co.hol.gr/english/enback/e023 Minoan Origins of Athena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070314155541/http://www.anistor.co.hol.gr/english/enback/e023 |date=2007-03-14 }} by Virginia Hicks
* [http://www.aoc.gov/cc/art/freedom.cfm Athena - »The Statue of Freedom« atop the US Capitol building]

; v slovenščini
* [http://grskibogovi.zvezdica.net/atena.htm  Atena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100617225900/http://grskibogovi.zvezdica.net/atena.htm |date=2010-06-17 }}

== Literatura ==
; v angleščini
* Walter Burkert, 1985. ''Greek Religion'' (Harvard).
* [[Robert Graves|Graves, Robert]], (1955) 1960. ''The Greek Myths'' popravljena izdaja.
* Jane Ellen Harrison, 1903. ''Prolegomena to the Study of Greek Religion''.
* Karl Kerenyi, 1951. ''The Gods of the Greeks'' (Thames and Hudson).
* Palaima, Thomas, 2004. »Appendix One: Linear B Sources.« V Trzaskoma, Stephen, et al., izd., ''Anthology of Classical Myth: Primary Sources in Translation'' (Hackett).
* Ruck, Carl A.P. and Danny Staples, 1994. ''The World of Classical Myth: Gods and Goddesses, Heroines and Heroes'' (Durham, NC).
* Seppo Telenius, 2005 in 2006. ''Athena-Artemis''.
* Michael Ventris in John Chadwick, 1973. ''Documents in Mycenaean Greek'' (Cambridge).
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Grške boginje]]
[[Kategorija:Mitološke osebe, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Dvanajst bogov Olimpa]]
[[Kategorija:Boginje modrosti]]
[[Kategorija:Boginje obrti]]
[[Kategorija:Boginje kovaštva]]
[[Kategorija:Boginje devištva]]
[[Kategorija:Boginje vojne]]
{{normativna kontrola}}