Ogled vira Atacama

{{Infobox ecoregion
|name = Puščava Atacama
|image = Atacama.png
|image_size =250
|image_alt = 
|caption = Atacama iz zraka [[NASA World Wind]]
|map = Atacama map.svg
|map_size = 250
|map_alt =
|map_caption = Karta puščave Atacama: območje, ki je najpogosteje opredeljeno kot Atacama, je rumeno. V oranžni barvi so odročna južna sušna območja Chala, Altiplano, Puna de Atacama in Norte Chico.
|biogeographic_realm = [[Neotropska ekoregija|Neotropska]]
|biome = [[Deserts and xeric shrublands]]
|border = [[Central Andean dry puna]]
|border1 = [[Chilean matorral]],
|border2 = [[Sechura Desert]]
|animals =
|bird_species =
|mammal_species =
|area = 104.741
|country = [[Čile]], [[Peru]]
|elevation =
|coordinates = {{Koord|24|30|S|69|15|W|scale:5000000|display=title, inline}}
|geology =
|rivers =
|climate =
|soil =
|conservation =
|global200 =
|habitat_loss =
|habitat_loss_ref =
|protected = 3.385 km² (3
|protected_ref = )<ref name =Dinerstein>Eric Dinerstein, David Olson, et al. (2017). An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm, BioScience, Volume 67, Issue 6, June 2017, Pages 534–545; Supplemental material 2 table S1b. [https://doi.org/10.1093/biosci/bix014]</ref>
|embedded = 
}}
'''Puščava Atacama''' (špansko ''Desierto de Atacama'') je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob [[Tihi ocean|pacifiški]] obali, zahodno od [[Andi|Andov]]. To je najbolj suha puščava na svetu, pa tudi edina prava puščava, ki dobi manj padavin kot polarne puščave. <ref name=NatGeo_Driest>{{cite magazine |last=Vesilind |first=Priit J. |url=http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ |title=The Driest Place on Earth |date=August 2003 |magazine=National Geographic Magazine |accessdate=2 April 2013 |archive-date=2007-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071218212813/http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ |url-status=dead }} (Excerpt)</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.extremescience.com/driest.htm |title=Even the Driest Place on Earth Has Water|work=Extreme Science|accessdate=2 April 2013}}</ref><ref name=AdAstra>{{cite journal|last=Mckay|first=Christopher P.|title=Two dry for life: the Atacama Desert and Mars|date=May–June 2002|journal=AdAstra|url=http://quest.nasa.gov/challenges/marsanalog/egypt/AtacamaAdAstra.pdf|pages=30–33|access-date=2018-06-17|archive-date=2012-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120229234518/http://quest.nasa.gov/challenges/marsanalog/egypt/AtacamaAdAstra.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm |publisher=BBC News |title=Chile desert's super-dry history |author=Jonathan Amos |accessdate=29 December 2009 |date=8 December 2005}}</ref> Po ocenah puščava Atacama zaseda med 105.000 km² ali 128.000 km², če so vključena neplodna nižja pobočja Andov. Večina puščave je sestavljena iz kamnitega terena, [[slano jezero|slanih jezer]] (''salares''), [[pesek|peska]] in [[Lava#Felzična lava|felzične lave]], ki teče proti Andom.

Geografsko se suhost Atacame razlaga tako, da se ta nahaja med dvema gorskima verigama (Andi in čilska obalna kordiljera), ki sta dovolj visoki, da preprečujeta vlagi prehod iz pacifiškega ali atlantskega oceana in je zato obojestransko v [[padavinska senca|padavinski senci]]. <ref name=PhysGeogSA>{{navedi knjigo|title=The Physical Geography of South America |url=https://archive.org/details/physicalgeograph00vebl |year=2007 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531341-3 |page=[https://archive.org/details/physicalgeograph00vebl/page/n180 160] |editor=Veblen, Thomas T.|editor-link=}}</ref>

== Lega ==
{{glavni| Andska orogeneza}}
[[Slika:Atacama1.jpg|thumb|left|250px|Puščava Atacama]]
Po podatkih Svetovnega sklada za naravo je [[ekoregija]] puščave Atacama dolga približno 1600 km vzdolž ozke obale severne tretjine Čila, od približno [[Arica|Arice]] (18 ° 24' J) proti jugu do La Serene (29 ° 55' J).<ref>{{WWF ecoregion|name=Atacama desert|id=nt1303|accessdate=11 March 2008}}</ref> Družba National Geographic meni, da je obalno območje južnega Peruja del puščave Atacama<ref name=NatGeo_Viking>{{navedi splet|last=Handwerk|first=Brian|title=Viking Mission May Have Missed Mars Life, Study Finds|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/10/061023-mars-life.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=23 October 2006}}</ref><ref name=NatGeo_GiantPenguin>{{navedi splet|last=Minard|first=Anne|title=Giant Penguins Once Roamed Peru, Fossils Show|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2007/06/070625-giant-penguins.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=25 June 2007}}</ref> in vključuje tudi puščave južno od regije Ica v Peruju.

Peru jo obdaja na severu in čilenska matoralna ekoregija na jugu. Na vzhodu leži manj sušna centralno-andska suha ''[[puna (travišče)|puna]]''. Suhi del te ekoregije je južno od reke Loe med vzporednima Sierra Vicuña Mackenna in kordiljero Domeyko. Severno od [[Loe (reka)|Loe]] leži Pampa del Tamarugal.

Obalni [[klif]]i severnega Čila zahodno od čilske obalne kordiljere so glavna topografska značilnost obale<ref>{{cite journal |last=Quezada |first=Jorge |last2=Cerda |first2=José Luis |last3=Jensen |first3=Arturo |date=2010 |title=Efectos de la tectónica y el clima en la configuración morfológica del relieve costero del norte de Chile |url=http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0718-71062010000100004 |language=es |journal=Andean Geology |publisher= |volume=37 |issue=1 |pages=78–109 |doi= 10.4067/s0718-71062010000100004|access-date=5 December 2015}}</ref>. [[Geomorfologija]] puščave Atacama je bila označena kot planota z nizkim [[relief]]om, ki je »podobna velikanski dvignjeni terasi«. Vmesna depresija (ali Podolžna dolina) tvori serijo endoreičnih kotlin v velikem delu puščave Atacama južno od zemljepisne širine 19 ° 30' J. Severno od te zemljepisne širine se vmesna depresija potopi v Tihi ocean.<ref name=Evenstaretal2014>{{cite journal |last1=Evenstar |first1=Laura |last2=Mather |first2=Anna |last3=Stuart |first3=Finlay |last4=Cooper |first4=Frances|last5=Sparks|first5=Steve |date=May 2014 |title=Geomorphic surfaces and supergene enrichment in Northern Chile |publisher=EGU General Assembly 2014, held 27 April - 2 May 2014 |location=Vienna }}</ref>

== Podnebje ==
Čeprav je skoraj popolno pomanjkanje padavin najpomembnejša značilnost puščave Atacama, se lahko pojavijo izjeme. Julija 2011 je ekstremna antarktična hladna fronta prekrila padavinsko senco in na planoto je zapadlo 80 cm snega, kar je presenetilo prebivalce po vsej regiji, zlasti v Boliviji, kjer so se mnogi vozniki zagozdili v snežnih zdrsih in iskali pomoč reševalcev.

Leta 2012 je [[Altiplano|Altiplanu]] zima prinesla poplave v [[San Pedro de Atacama]].

25. marca 2015 so močna deževja prizadela južni del puščave Atacama. Posledične poplave so sprožile blatne tokove, ki so prizadeli mesta Copiapo, Tierra Amarilla, Chanaral in Diego de Almagro, kar je povzročilo smrt več kot 100 ljudi.

=== Sušnost ===
[[Slika:DescentIntoValleDeLaLunaChile.jpg|thumb|right|250px|''Lunina dolina'' v bližini San Pedra de Atacama]]
[[File:Snow Comes to the Atacama Desert.jpg|thumb|left|Sneg ri obsevatoriju Paranal na 2600 m nmv<ref>{{navedi novice|title=Snow Comes to the Atacama Desert|url=http://www.eso.org/public/images/potw1309a/|accessdate=3 April 2013|publisher=ESO}}</ref>]]
[[File:Atacama Desert between Antofagasta and Taltal.jpg|thumb|left|Ravno območje puščave  Atacama med Antofagasto in Taltalom]]
Puščava Atacama je splošno znana kot najbolj sušen nepolaren kraj na svetu, zlasti v okolici zapuščenega mesta Yungay (v regiji Antofagasta). Povprečna količina padavin znaša približno 15 mm na leto <ref name=ucmp>{{navedi splet|url=http://www.ucmp.berkeley.edu/exhibits/biomes/deserts.php|title=The desert biome|publisher=University of California Museum of Paleontology}}</ref>, čeprav nekatere lokacije, kot sta Arica in Iquique, prejmejo 1 do 3 mm na leto <ref name=nasa>{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=51312|title=Rare snow in the Atacama Desert: Image of the Day|publisher=NASA}}</ref>. Poleg tega nekatere vremenske postaje v Atacami niso nikoli prejele dežja. Obdobja do štirih let so bila registrirana brez padavin v centralnem sektorju, kjer so mesta [[Antofagasta]], [[Calama]] in Copiapó. Dokazi kažejo, da Atacama med letoma 1570 in 1971 ni imela znatnih padavin.

Puščava Atacama je med najstarejšimi puščavami na zemlji in je doživela skrajno hiperaridnost pred 3 milijoni let, zato je to najstarejša neprekinjeno sušna regija na svetu. Dolga zgodovina aridnosti poveča možnost supergene mineralizacije pod ustreznimi pogoji v sušnih okoljih namesto da zahteva vlažne pogoje. Geološke raziskave kažejo, da je v nekaterih delih puščave Atacama, kot v današnjem Čilu, hiperaridnost trajala zadnjih 200 milijonov let (od [[trias]]a) in je podobna le z afriško puščavo [[Namib]].

Atacama je tako [[aridna klima|aridna]], da je veliko gora visokih več kot 6000 m popolnoma brez [[ledenik]]ov. Le najvišji vrhovi (kot so Nevado [[Ojos del Salado]], [[Monte Pissis]] in [[Llullaillaco]]) so trajno pokriti s snegom.

Južni del puščave med 25 in 27 ° J je bil morda brez ledenikov v [[kvartar]]ju (tudi med poledenitvijo), čeprav se [[permafrost]] razteza do višine 4400 m in je neprekinjen nad 5600 m. Študije skupine britanskih znanstvenikov so ugotovile, da so nekatera rečna dna suha 120.000 let <ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm| publisher=BBC News | title=Chile desert's super-dry history | date=8 December 2005 | accessdate=25 April 2010}}</ref>. Vendar pa nekatere lokacije v Atacami doseže morska megla, znana lokalno kot ''camanchaca'', ki zagotavlja zadostno vlago za hipolitne [[alge]], [[lišaj]]e in celo nekaj [[kaktusi|kaktusov]] - med njimi je opazna vrsta ''Copiapoa''.

Geografsko se sušnost Atacame razlaga tako, da leži med dvema gorskima verigama (Andi in čilski obalnim hribovjem), ki je dovolj visoko, da prepreči dostop vlagi iz oceana in je v padavinski senci.

=== Primerjava z Marsom ===
[[File:A trip to Mars.jpg|thumb| Pomanjkanje vlažnosti, dežja in svetlobnega onesnaženja skupaj povzroči prašno, skalnato pokrajino<ref>{{navedi splet|title=A trip to Mars|url=http://www.eso.org/public/images/potw1718a/|website=www.eso.org|accessdate=2 May 2017}}</ref>]]
V regiji, približno 100 km južno od Antofagaste, ki je v poprečju 3000 m visoka, se površje primerja s površjem [[Mars]]a. Atacama se je zaradi svojega drugačnega videza uporabljala kot mesto za snemanje prizorov iz Marsa, predvsem v televizijski seriji ''Space Odyssey: Voyage to the Planets''.

Leta 2003 je ekipa raziskovalcev objavila poročilo, v katerem so podvajali teste, ki so jih uporabljali sondi ''Viking 1'' in ''Viking 2'' na Marsu za odkrivanje življenja in niso mogli zaznati nobenih znakov na puščavi Atacama v regiji Yungay<ref name="Navarro-G_Marslike">{{cite journal|last=Navarro-Gonzalez|first=R.|title=Mars-Like Soils in the Atacama Desert, Chile, and the Dry Limit of Microbial Life|url=https://archive.org/details/sim_science_2003-11-07_302_5647/page/1018|journal=Science|date=7 November 2003|volume=302|issue=5647|pages=1018–1021|doi=10.1126/science.1089143|pmid=14605363|bibcode=2003Sci...302.1018N}}</ref>. Puščave Atacama v Čilu in Peruju in drugih krajih so tako edinstvene na Zemlji, da jih NASA uporablja za testiranje instrumentov za prihodnje misije na Mars. Ekipa je ponovila teste ''Vikinga'' v Marsu podobnem Zemljinem okolju in našla manjkajoče znake življenja v vzorcih tal iz zapuščenih antarktičnih suhih dolin. Vendar pa je leta 2014 poročala o novem hiperaridnem mestu María Elena South, ki je bilo bolj suho od Yungaya in s tem boljše okolje, podobno Marsu. <ref name="Azua-Bustos_Discovery and microbial">{{cite journal|last=azua-bustos|first=A.|title=Discovery and microbial content of the driest site of the hyperarid Atacama Desert, Chile.|journal=Environmental Microbiology Reports|date=24 December 2014}}</ref>

Leta 2008 je ''Phoenix Mars Lander'' zaznal perklorate na površini Marsa na isti lokaciji, kjer je bila prvič odkrita voda.<ref>{{navedi splet |last=Thompson |first=Andrea |title=Scientists Set Record Straight on Martian Salt Find |url=http://www.space.com/scienceastronomy/080805-phoenix-perchlorate-update.html |date=5 August 2008 |work=Space.com |accessdate=6 August 2008}}</ref> Perklorate najdemo tudi v Atacami in z njimi povezani nitratni ostanki vsebujejo organske snovi, kar vodi do špekulacij, da znaki življenja na Marsu niso nezdružljivi s perklorati. Atacama je tudi testno mesto za Nasin - ''Earth–Mars Cave Detection Program''. <ref>{{cite report |last=Wynne |first=J. J. |title=Earth–Mars Cave Detection Program Phase 2 – 2008 Atacama Desert Expedition |author2=Cabrol, N. A. |author3=Chong Diaz, G. |author4=Grin, G. A. |author5=Jhabvala, M. D. |author6=Moersch, J. E. |author7=Titus, T. N. |url=http://www.explorers.org/flag_reports/Flag_52_-_J_Judson_Wynne_Flag_Report.pdf |accessdate=3 April 2013 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901184720/https://www.explorers.org/flag_reports/Flag_52_-_J_Judson_Wynne_Flag_Report.pdf |url-status=dead }}</ref>

== Rastlinstvo ==
[[File:Desierto florido.jpg|thumb|left| Redek dež povzroči pojav cvetoče puščave v južni puščavi Atacama.]]
Kljub geografskim in podnebnim razmeram v puščavi se je tam razvila bogata raznolikost rastlinstva. V tej puščavi je bilo zbranih več kot 500 vrst. Za te vrste je značilna njihova izredna sposobnost, da se prilagodijo temu ekstremnemu okolju <ref>{{cite journal |author=Thos. Morong. |url=https://www.jstor.org/stable/2475523?seq=3 |title=''The Flora of the Desert of Atacama'' |journal=Bulletin of the Torrey Botanical Club |volume=18 |issue=2 |date=12 February 1891 |pages=39–48 |doi=10.2307/2475523}}</ref>. Najpogostejše vrste so zelišča in cvetice, kot so [[Materina dušica |timijan]], cvetoča kobulnica jareta (''Azorella compacta'') in slana trava (''Distichlis spicata''), kjer je zadostna vlažnost so drevesa kot so ''chañar'' (''Geoffroea decorticans''), pimentovo drevo in ''Prosopis chilensis''.
[[File:Pan de Azucar National Park.jpg|left|thumb| Vegetacija v narodnem parku Pan de Azúcar na obalni puščavi Atacama]]

Jareta (''Azorella compacta''), žametna, listnata blazinasta rastlina iz družine ''Apiaceae'', je ena od najvišje in najpočasnejše rastočih vrst rastlin na svetu in zraste do približno 6 m v premeru. Raste na nadmorski višini od 3000 do 5250 m. Je dobro prilagojena na visoke stopnje insolacije, značilne za visokogorje Andov in ne more rasti v senci. Sprejme in ohranja toploto dneva, da se spoprime z nizkimi nočnimi temperaturami. Stopnja rasti jarete je bila nedavno ocenjena na približno 1,5 cm na leto, zaradi česar jih je veliko starih več kot 3000 let. Proizvaja zelo cenjeno smolo, ki jo je rudarska industrija nekoč zbirala kot gorivo, kar je ogrozilo to rastlino.

Puščava je tudi dom za kaktuse, sukulente in druge rastline, ki uspevajo v suhem podnebju. Vrste kaktusov so ''Browningia candelaris'' in ''Echinopsis atacamensis'', ki lahko dosežejo višino 7 m in premer 70 cm.

Cvetenje puščave Atacama (špansko ''desierto florido'') je mogoče videti od septembra do novembra v letih z zadostno količino padavin, kot se je zgodilo leta 2015.
[[File:Paisajes cerca de Calama, Chile, 2016-02-01, DD 84.JPG|thumb|Divji osli v puščavi Atacama]]

== Živalstvo ==
[[File:Atacama Desert.jpg|thumb|right|Andski plamenci v Salar de Atacama]]
Podnebje puščave Atacama omejuje število živali, ki trajno živijo v tem ekstremnem ekosistemu. Nekateri deli puščave so tako suhi, da ne more preživeti nobena rastlina ali žival. Zunaj teh skrajnih območij se na puščavskih tleh s peskom mešajo kobilice in hrošči, njihove ličinke pa so dragoceni vir hrane v ''lomas'' (iz španščine za 'hrib' z meglenimi oazami in nizko vegetacijo). Puščavske ose in metulje najdemo med toplo in vlažno sezono, zlasti v ''lomas''. V puščavi živijo tudi rdeči [[Ščipalci |škorpijoni]].
[[File:Atacama lizard1.jpg|thumb|left|''Liolaemus nitidus'', kuščar avtohton v južnem delu puščave Atacama]]

Edinstveno okolje ponujajo nekateri ''lomas'', kjer megla iz oceana zagotavlja dovolj vlage za sezonske rastline in nekaj živalskih vrst. Presenetljivo malo [[plazilci|plazilcev]] živi v puščavi in še manj vrst dvoživk. V lomasu živi ''Chaunus atacamensis''- atacamska žaba, ki jajca odlaga v trajnih ribnikih ali potokih. Legvani in lavni [[kuščarji]] (''Microlophus'') prebivajo v delih puščave, medtem ko slanoljubni kuščarji, ''Liolaemus'', živijo na suhih območjih, ki mejijo na ocean <ref>{{navedi splet |url=http://animals.pawnation.com/animals-live-atacama-desert-2505.html |author=Monique Bos |title=Animals that live in the Atacama Desert |publisher=Paw Nation |accessdate=2018-06-25 |archive-date=2014-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140102192958/http://animals.pawnation.com/animals-live-atacama-desert-2505.html |url-status=dead }}</ref>. Ena vrsta, ''Liolaemus fabiani'', je endemična v [[Salar de Atacama]], [[Slanišče (geologija)|slanišču]] v Atacami. <ref>{{cite journal |author=Claudio M. Escobar |display-authors=et al. |url=https://link.springer.com/article/10.1023%2FA%3A1022858919037 |title=Chemical Composition of Precloacal Secretions of Two Liolaemus fabiani Populations: Are They Different? |journal=Diary of Chemical Ecology |volume=29 |issue=3 |date=March 2003 |pages=629 |doi=10.1023/A:1022858919037}}</ref>

Ptice so verjetno največja živalska skupina v Atacami. Humboldtovi [[pingvini]] živijo skozi celo leto ob obali, gnezdijo na puščavskih pečinah s pogledom na ocean. Na slaniščih tako v bližini Tihega oceana kot na celini, živijo [[andski plamenec|andski plamenci]] in jedo alge. Druge ptice (vrste [[kolibriji|kolibrijev]] in vrabcev) sezonsko obiščejo ''lomase'', da se krmijo z žuželkami, nektarjem, semeni in cvetovi. ''Lomas'' pomagajo ohranjati več ogroženih vrst, kot je na primer ogrožen ''Eulidia yarrellii''.

Zaradi skrajne suhosti puščave živi v Atacami le nekaj posebej prilagojenih vrst sesalcev, kot je miš ''Phyllotis darwini''. Manj suhe dele puščave naseljujeta južnoameriška siva lisica (''Lycalopex griseus'') in [[viskača]] (sorodnica [[činčila|činčile]]). Večje živali, kot so [[gvanako|gvanaki]] in [[vikunja|vikunje]] se pasejo na območjih, kjer raste trava, predvsem tam, ker je sezonsko namakana s staljenim snegom. Vikunje morajo ostati blizu stalne oskrbe z vodo, medtem ko gvanaki lahko preživijo v bolj sušnem območju saj preživijo dlje brez sveže vode. Tjulnji in morski levi se pogosto zbirajo ob obali.

== Naravna bogastva ==
Atacama je gospodarsko pomembna zaradi bogatih nahajališč [[baker|bakra]], [[srebro|srebra]], [[natrij]]evih [[nitrat]]ov, [[kalijev nitrat]] (soliter), ostalih [[mineral]]ov in danes že izčrpanih zalog [[guano|guana]]. Ker zaradi pomanjkanja padavin ni bilo izpiranja, so se še ohranile obširne [[Slanišče (geologija)|slane puščave]] (salarji). Ocenjuje se, da je v njih približno 40 % vseh svetovnih zalog [[litij]]a. 

Leta [[1801]] so tu odkrili nov [[mineral]] in ga poimenovali ''[[atakamit]]''.

== Zgodovina ==
Kljub negostoljubnim življenjskim razmeram nam [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da so bile redke [[oaza|oaze]] naseljene že v [[prazgodovina|prazgodovini]] z Atakamci, [[Ajmari]], [[Činčori]] in [[Diaguiti]]. V hribih okoli [[San Pedro de Atacama|San Pedra de Atacama]] so bili odkriti ostanki [[paleolitik|paleolitske]] [[fortifikacija|utrdbe]], Činčori pa so mumificirali že pred več kot 7000 leti in [[mumija|mumije]] iz okolice [[Arica|Arice]] veljajo za najstarejše znane ohranjene mumije na svetu. 

Zatem so Atacamo osvojili [[Inki]], po uničenju njihovega imperija pa [[Španija|Španci]], izmed katerih jo je leta [[1536]] prvi prečkal [[Diego de Almagro]]. [[Alonso de Ercilla]] jo je leta [[1569]] v svojem [[ep]]u ''La Araucana'' opisal kot »Proti Atacami, ob zapuščeni obali, vidiš deželo brez ljudi, kjer ni niti ptic, niti zveri, niti dreves, niti rastlin«.

Ob osamosvojitvi [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav si je večino Atacame priključila [[Bolivija]], dejansko pa so z njo upravljale čilenske rudarske družbe. Leta [[1879]] je zaradi sporov glede koncesnin in davkov izbruhnila [[solitrna vojna]], po kateri si je Čile priključil dele Bolivije in Peruja in so bile [[Spor o Puni de Atacami|začrtane še danes veljavne meje]] med temi državami.

=== Kultura Chinchorro  ===
{{glavni|Kultura Chinchorro}}
Kultura Činčoro (''Chinchorro'') se je razvila na območju puščave Atacama od 7000 do 1500 pr. n. št.. Ti ljudje so bili stalno naseljeni ribiči, ki so živeli večinoma na obalnih območjih. Njihovo prisotnost najdemo iz današnjih mestih od Ilo v južnem Peruju do Antofagaste v severnem Čilu. Prisotnost sveže vode v sušni regiji na obali je olajšala človeško nastanitev na teh območjih. Činčori so bili znani po podrobni mumifikaciji in pogrebnih praksah. <ref>Sanz, Nuria; Arriaza, Bernardo T.; Standen, Vivien G., [http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/FIELD/Mexico/chinchorro4_02.pdf The Chinchorro Culture: A Comparative Perspective.] The archaeology of the earliest human mummification. UNESCO Office Mexico; Universidad de Tarapacá (Chile); National Monuments Council (Chile) Paris, UNESCO, 2014</ref>

Pozneje so oaze Atacame doživele majhno rast prebivalstva in urbani razvoj. V 20. stoletju so imeli konflikte glede vodnih virov z obalnimi mesti in rudarsko industrijo.

[[San Pedro de Atacama]], na približno 2400 m višine, je podobno številnim mestom. Pred [[Inkovski imperij|inkovskim imperijem]] in pred prihodom Špancev je bila ekstremno sušna notranjost predvsem naseljena s plemenom Atacameño. Znani so po gradnji utrjenih mest, imenovanih ''pukarás'', od katerih je eno oddaljeno le nekaj kilometrov od San Pedro de Atacama. Mestno cerkev so zgradili Španci leta 1577.

Obalna mesta so nastala v 16., 17. in 18. stoletju v času [[Španski imperij|španskega imperija]], ko so se pojavila kot ladijska pristanišča za [[srebro]], proizvedeno v [[Potosi]]ju in drugih rudarskih centrih. V 19. stoletju je bila puščava pod nadzorom Bolivije, Čila in Peruja. Ob odkritju zalog [[Natrijev nitrat|natrijevega nitrata]] in zaradi nejasnih meja je območje kmalu postalo konfliktno in povzročilo [[Solitrna vojna|solitrno vojno]]. Čile je pridobile večino puščave, mesta ob obali pa so se razvila v mednarodna pristanišča, ki so gostili številne čilske delavce, ki so tja migrirali.

Zaradi [[gvano|gvana]] in [[sol]]i se je prebivalstvo v 19. stoletju izjemno povečalo, predvsem zaradi priseljevanja iz osrednjega Čila. V 20. stoletju se je nitratna industrija zmanjšala, hkrati pa je večinoma moško prebivalstvo v puščavi postalo vse bolj problematično za čilsko državo. Rudarji in rudarska podjetja so prišla v konflikt in protesti so se razširili po vsej regiji.

=== Zapuščena mesta rudnikov nitratov ===
Puščava ima bogate zaloge [[baker|bakra]] in drugih mineralov ter največjo naravno zalogo natrijevega nitrata na svetu, ki je bila v veliki meri izkoriščana do začetka 1940-ih. Mejni spor v zvezi s temi viri med Čilom in Bolivijo se je začel v 19. stoletju in povzročil solitrno vojno.

Puščava je leglo okoli 170 zapuščenih nitratnih (ali solitrskih) rudarskih mest, ki so bila skoraj vsa zaprta desetletja po izumu sintetičnega nitrata v Nemčiji na prelomu 20. stoletja (glej [[Haber-Boschev proces]]). To so mesta Chacabuco, Humberstone, Santa Laura, Pedro de Valdivia, Puelma, María Elena in Oficina Anita.

Puščava Atacama je bogata s kovinskimi mineralnimi viri, kot so [[baker]], [[zlato]], [[srebro]] in [[železo]], pa tudi z nekovinskimi minerali, vključno s pomembnimi zalogami [[Bor (element) |bor]]a, [[litij]]a, natrijevega nitrata in kalijevih soli. Salar de Atacama je vir bišofita (hidroksidni magnezijev klorid s formulo MgCl2 · 6H2O). Te vire izkoriščajo različne rudarske družbe, kot so Codelco, Lomas Bayas, Mantos Blancos in Soquimich. <ref>{{navedi splet|title=Exploring the Atacama|url=http://www.musc.edu/cando/geocam/atacama/atacama.html|work=yes|accessdate=2012-12-03|archive-date=2013-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130117082222/http://www.musc.edu/cando/geocam/atacama/atacama.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Kogel|first=Jessica Elzea |title=Industrial Minerals & Rocks: Commodities, Markets, and Uses |year=2006 |publisher=Society for Mining, Metallurgy, and Exploration |location=Littleton, Colo. |isbn=978-0-87335-233-8 |page=605 |edition=7th |editor=Kogel, Jessica Elzea |editor2=Trivedi, Nikhil |editor3=Barker, James |editor4=Krukowski, Stanley}}</ref>

== Znanstvene raziskave ==
[[File:ALMA and the centre of the Milky Way.jpg|thumb|Atacama Large Millimeter Array (ALMA) in center Mlečne ceste<ref>{{navedi novice|title=ALMA Upgrade to Image the Event Horizons of Supermassive Black Holes|url=http://www.eso.org/public/announcements/ann14045/|accessdate=10 June 2014|work=ESO Announcement}}</ref>]]
Zaradi suhega podnebja je ozračje večino dni v letu izjemno jasno in ker zaradi redke poseljenosti skorajda ni [[svetlobno onesnaženje|svetlobnega onesnaženja]], je Atacama priljubljena med [[astronom]]i in tako je tam zraslo več velikih [[observatorij]]ev, ki so največji na svetu. [[European Southern Observatory|Evropski južni observatorij]] tako upravlja observatorije [[Observatorij La Silla|La Silla]], [[Observatorij Paranal|Paranal]] (vključno z [[Very Large Telescope|Zelo velikim teleskopom]]) in [[Observatorij Llano de Chajnarto|Llano de Chajnarto]]. V gradnji je [[Overwhelmingly Large Telescope|Izredno velik teleskop]].

[[Atacama Large Millimeter Array|Atakamski velik milimetrski niz]], ki so ga zgradile evropske države, Japonska, Združene države Amerike, Kanada in Čile v observatoriju Llano de Chajnantor, je uradno začel delovati 3. oktobra 2011.<ref>{{navedi novice | url = https://news.yahoo.com/chile-desert-huge-telescope-starts-galaxy-view-144346084.html | title = In Chile desert, huge telescope begins galaxy probe | first = Rosser | last = Toll | agency = AFP | date = 3 October 2011 | accessdate = 3 October 2011}}</ref> Številni projekti radijske astronomije, kot so CBI (Cosmic Background Imager), ASTE (Atacama Submillimeter Telescope Experiment) in ACT (Atacama Cosmology Telescope), delujejo na območju Chajnantor od leta 1999.

Najbolj suha področja, kamor ne sežejo niti morske meglice, veljajo za zelo podobna razmeram na [[Mars]]u. [[NASA]] tako na teh področjih preizkuša naprave, ki jih nato pošlje na Mars. Med drugim so ponovili teste, s katerimi sta [[Program Viking|Viking 1]] in [[Program Viking|Viking 2]] iskala življenje na Marsu. Tudi na teh najbolj suhih predelih niso zaznali nobenih znakov življenja, zaradi česar je ta del edinstven na Zemlji.

Ob obali poteka nekaj pilotskih projektov z mrežami, s katerimi bi bilo mogoče kondenzirati vlago v [[megla|megli]] in tako pridobivati [[voda|vodo]].

== Zaščitena območja ==
* [[Narodni park Pan de Azúcar]]
* [[Narodni rezervat Pampa del Tamarugal]]
* [[Narodni rezervat La Chimba]]

== Literatura ==
*Braudel, Fernand (1984) [1979]. The perspective of the world. Civilization and Capitalism. 3. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-08116-1. OCLC 505033669.
*Sagaris, Lake (2000). Bone and dream: into the world's driest desert. Toronto: Alfred A. Knopf Canada. ISBN 978-0-676-97223-8. OCLC 57692400.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons|Atacama Desert}}
* [http://www.redatacama.com/english/ Spletišče regije Atacama] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511110857/http://www.redatacama.com/english/ |date=2008-05-11 }}
* [http://www.nasa.gov/centers/ames/news/releases/2003/03_87AR.html Članek o Nasinih poskusih]
* [http://magma.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ Članek v National Geographic]
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm Članek na BBC]
* [http://www.atacamaphoto.com/atacama/atacama-1.htm Foto galerija]

[[Kategorija:Puščave]]
[[Kategorija:Geografija Čila]]
[[Kategorija:Puščave v Čilu]]
[[Kategorija:Biodiverziteta Južne Amerike]]
{{normativna kontrola}}