Arthur Sullivan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Arthur Sullivan
Portret
Rojstvo 13. maj 1842({{padleft:1842|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2]
London
Smrt 22. november 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2] (58 let)
London
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic skladatelj

Sir Arthur Seymour Sullivan, angleški skladatelj, glasbeni teoretik, orglar in dirigent, * 13. maj 1842, London, † 22. november 1900, London.

Sulivanov umetniški opus obsega 23 oper, 13 velikih orkestrskih del, osem zborovskih del in oratorijev, dva baleta, scensko glasbo za več iger ter številne hvalnice in druga nabožna dela, pesmi, salonske balade, božične pesmi ter klavirske in komorne skladbe.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Sullivan je leta 1856 pričel s študijem glasbe na londonski »Royal Academy of Music«, med letoma 1858 in 1861 pa je študiral kompozicijo na konservatoriju v Leipzigu pri Ignazu Moschelesu in Carlu Reineckeju.

1876 je postal ravnatelj nacionalne glasbene šole (kasneje se je preimenovala v »Royal College of Music«). Leta 1883 ga je kraljica Viktorija imenovala za viteza. Med letoma 1880 in 1898 je bil direktor Glasbenega festivala v Leedsu.

Delo[uredi | uredi kodo]

Sullivan je najbolj poznan po svojem opernem sodelovanju z libretistom Williamom Schwenckom Gilbertom, v okviru katerega so nastala še danes priljubljena dela, npr. H.M.S. Pinafore, The Pirates of Penzance in Mikado.

Poleg komičnih oper so najbolj znana Sullivanova dela njegove hvalnice in salonske pesmi, npr. Onward Christian Soldiers, The Absent-Minded Beggar in The Lost Chord . Pri kritikih najbolj sprejeta dela so bila med drugim Irska simfonija, Overture di Ballo, The Martyr of Antioch, The Golden Legend in od savojskih oper The Yeomen of the Guard. Sulivanova edina velika opera Ivanhoe je bila sprva zelo uspešna, po njegovi smrti pa le redko slišana.


  1. ^ 1,0 1,1 Record #118799371 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.