Arheološki park San Agustín

**Arheološki park San Agustín**
	Nagrobna ploščad s podpornimi kipi
Unescova svetovna dediščina
Uradno ime	San Agustín Archaeological Park
Lega	San Agustín, departma Huila, Kolumbija
Koordinati	1°55′N 76°14′W / 1.917°N 76.233°W
Vključuje	San Agustin; Alto de los Idolos; Alto de las Piedra;
Kriterij	Kulturni: (iii)
Referenca	744
Vpis	1995 (19. zasedanje)
	Lega: Arheološki park San Agustín
	[uredi v Wikipodatkih]

Arheološki park San Agustín (špansko Parque Arqueológico de San Agustín) je veliko arheološko najdišče v bližini mesta San Agustín v departmaju Huila v Kolumbiji. Park vsebuje največjo zbirko verskih spomenikov in megalitskih skulptur v Latinski Ameriki in velja za največjo nekropolo na svetu. Ker pripada kulturi San Agustin, je bil leta 1995 razglašen za Unescovo svetovno dediščino. ^[1]^[2] Datacija kipov ni zanesljiva, vendar se domneva, da so bili izklesani med 5. — 400 n. št..^[3] Izvor rezbarjev ostaja skrivnost, saj najdišče večinoma ni izkopano.

Zgodovina

Kipe je prvi opisal španski menih Fray Juan de Santa Gertrudis (1724–1799), ki je med 1756–57 kot misijonar obiskal države Kolumbijo (takrat del Novega kraljestva Granada), Ekvador in Peru. Sredi leta 1756 je šel skozi San Agustín in pisal o kipih v svojem delu v štirih zvezkih Maravillas de la naturaleza (Čudo narave).^[4]^[5]

Geografija

Arheološki park leži v zgornjem porečju reke Magdalene in njenih primarnih pritokov, v občini mesta San Agustin in Huila v vzhodnem vznožju kolumbijskega masiva, iz katerega izhajajo tri gorske verige Andov, ki prečkajo državo od juga proti severu v andski naravni regiji. San Agustín je od Bogote oddaljen 520 km. Ostanki starodavnih kulturnih skupin so raztreseni na površini več kot 50 kvadratnih kilometrov, na planotah, ki so na obeh straneh kanjona, ki ga tvori vrh reke Magdalene. Sam park ustreza majhnemu območju z visoko koncentracijo grobov in vsebuje več kot 500 kipov neznanega izvora.

Arheološki park San Agustín vsebuje:

Izvir Lavapatas.
Deska.
Alto de Lavapatas.
Chaquira.
Alto de las Piedras.
Visoki idoli.

Poleg glavnega arheološkega parka v San Agustínu sta še dve neodvisni lokaciji, Visoki idoli (Alto de los Ídolos) in Visoki kamni (Alto de las Piedras), ki so v občini Isnos, nekaj kilometrov od San Agustína. Visoki idoli so 4 km od mesta Isnos in vsebujejo najvišji kip med vsemi parki, visok 7 metrov. Park Visoki kamni je od Isnosa oddaljen 7 km in vključuje znameniti kip "Doble Yo".

Kipi

Kipi predstavljajo tako antropomorfne kot zoomorfne značilnosti (od krokodilov, netopirjev in jaguarjev), ki imajo kratke noge. Najdenih je bilo približno 300 kipov. Pobarvani so bili v svetle barve, predvsem rumene, rdeče, črne in bele, danes pa jih je le nekaj obarvanih.

Kipi se razlikujejo po višini, najvišji je visok 7,0 m. Domneva se, da gre za nagrobni kip.^[6] Na drugih območjih arheološkega najdišča, kjer so velike gomile, so bolj zastrašujoče figure, kot so kače, žabe in ptice, ki so strateško postavljene za stražo za večjo zaščito v posmrtnem življenju. Kipi božanstev ali rezbarije na tleh, tako sončnih bogov, moških, kot tudi lunarnih bogov, žensk. Te figure in kipi dajejo raziskovalcem majhen vpogled v to, kakšne so misli in dojemanje življenja in smrti te civilizacije.

Galerija

Kip v Mesita A
Kip v Mesita B
Kip v Mesita C
Alto de las Piedras
Alto de las Piedras

Sklici

↑ »San Agustín Archaeological Park«. UNESCO World Heritage Center. Pridobljeno 27. januarja 2015.
↑ Güesguán, Óscar (13. september 2013). »'Patrimonio de la humanidad en Colombia'«. El Espectador.
↑ Forero Bonell, Francisco (23. januar 2008). »Así se ve el parque arqueológico de San Agustín desde el cielo«. El Tiempo (v španščini).
↑ Correal Urrego, Gonzalo (2013). »Las Primeras Referencias a la Cultura Arqueológica de San Agustín en el Siglo XVIII«. Boletín de Historia y Antigüedades (v španščini). Academia Colombiana de Historia. 100 (857). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 28. novembra 2021.
↑ Rathbone, John Paul (1991). Ecuador, the Galapagos and Colombia. Cadogan Guides. Cadogan Books. str. 268–269. ISBN 978-0-87106-248-2.
↑ Cavendish, Richard; Burton, Rosemary (1991). »Valley of the Statues«. Wonders of the World. AA Publishing. str. 203–203. ISBN 0-7495-3188-6.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Arheološki park San Agustín.

[1] »San Agustín Archaeological Park«. UNESCO World Heritage Center. Pridobljeno 27. januarja 2015.

[2] Güesguán, Óscar (13. september 2013). »'Patrimonio de la humanidad en Colombia'«. El Espectador.

[3] Forero Bonell, Francisco (23. januar 2008). »Así se ve el parque arqueológico de San Agustín desde el cielo«. El Tiempo (v španščini).

[4] Correal Urrego, Gonzalo (2013). »Las Primeras Referencias a la Cultura Arqueológica de San Agustín en el Siglo XVIII«. Boletín de Historia y Antigüedades (v španščini). Academia Colombiana de Historia. 100 (857). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 28. novembra 2021.

[5] Rathbone, John Paul (1991). Ecuador, the Galapagos and Colombia. Cadogan Guides. Cadogan Books. str. 268–269. ISBN 978-0-87106-248-2.

[6] Cavendish, Richard; Burton, Rosemary (1991). »Valley of the Statues«. Wonders of the World. AA Publishing. str. 203–203. ISBN 0-7495-3188-6.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]