Ogled vira Anunaki

[[Slika:Four statuettes of Mesopotamian gods.jpg|thumb|right|upright=1.3|Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št.]]

'''Anunaki''' so skupina božanstev v [[Mitologija|mitologiji]] starodavnih [[Sumerija|Sumercev]], [[Akadsko kraljestvo|Akadcev]], [[Asirci|Asircev]] in [[Babilonija|Babiloncev]].<ref name=ref1>Black & Green 1992, str. 34.</ref> Število Anunakov in njihove vloge so neskladne in pogosto  kontradiktorne. V najstarejših sumerskih besedilih iz po-akadskega obdobja so bili Anunaki najmočnejša božanstva v panteonu in potomci [[Anu]]ja in [[Ki (mitologija)|Ki]], boga neba in boginje zemlje. Njihova glavna vloga je bila odločanje o usodi Sumercev. 

V pesnitvi ''Inanin spust v podzemlje'' so Anunaki opisani kot sedem sodnikov, ki sedijo v podzemlju  pred prestolom boginje [[Ereškigal]]. Kasnejša akadska besedila, na primer [[Ep o Gilgamešu]], jih opisujejo enako. V starobabilonskem obdobju so za Anunake verjeli, da so [[Htonično božanstvo|htonična božanstva]] podzemlja, medtem ko so bogove v nebesih imenovali [[Igigi]]. [[Hetiti]] so imeli Anunake za najstarejšo generacijo bogov, ki so jih  mlajši bogovi strmoglavili in vrgli v podzemlje. 

==Ime==
[[Slika:Mesopotamian - Cylinder Seal - Walters 42564 - Impression.jpg|thumb|250px|levo|Akadski valjasti pečat s podobo boginje rasti, morda [[Ninhursaga|Ninhursage]] (okoli 2350-2150 pr. n. št.)]]

Ime ''Anunaki'' izhaja iz imena sumerskega boga neba [[Anu|Ana/Anuja]].<ref>Leemings 2009, str. 21.</ref> Ime se piše na več načinov kot ''da-nuna'', ''da-nuna-ke4-ne'' ali  ''da-nun-na'' in pomeni ''"veličastni potomci"'' ali ''"Anujevi potomci"''.<ref name=ref1/>

Za Anunake je veljalo, da so potomci boga Anuja in njegove žene, boginje zemlje [[Ki (mitologija)|Ki]]. Samuel Noah Kramer istoveti Ki s sumersko boginjo materjo [[Ninhursaga|Ninhursago]] in trdi, da sta bili prvotno ista oseba.<ref>Kramer 1961, str. 41.</ref><ref>Kramer 1963, str. 122.</ref> Najstarejši Anunak je bil [[Enlil]], bog zraka<ref>Coleman & Davidson 2015, str. 108.</ref> in poglavar bogov sumerskega panteona.<ref>Kramer 1983, str. 115–121.</ref> Sumerci so verjeli, da sta bila pred Enlilovim rojstvom nebo in zemlja neločljiva.<ref name=ref7>Kramer 1961, str. 72–73.</ref> Enlil je razklal zemljo in nebo na dva dela<ref name=ref7/> in odnesel  zemljo, medtem ko je njegov oče Anu odnesel nebo.<ref name=ref8>Kramer 1961, str. 72–75.</ref>

==Čaščenje in ikonografija==
Anunaki se omenjajo predvsem v knjižnih besedilih.<ref name=ref9>Leick 1998, str. 8.</ref> Dokazov, da je obstajal njihov kult, še niso odkrili,<ref name=ref9/><ref>Falkenstein 1965, str. 127–140.</ref> kar je zelo verjetno posledica dejstva, da je imel vsak član Anunakov svoj lasten kult, neodvisen od drugih.<ref name=ref11>Brisch 2016.</ref> Do zdaj ni bila odkrita tudi nobena upodobitev Anunakov kot skupine,<ref name=ref11/> čeprav je bilo prepoznanih nekaj podob posameznih članov.<ref name=ref11/> Božanstva v starodavni Mezopotamiji so imela skoraj izključno človeško podobo.<ref name=ref12>Black & Green 1992, str. 93.</ref> Bila so ogromna in pogosto imela nadnaravno moč.<ref name=ref11/>

Božanstva so bila običajno oblečena v  ''melam'', skrivnostno  snov, ki jih je ''"pokrivala v grozljivem sijaju"''.<ref>Black & Green 1992, str. 93–94.</ref>  ''Melam'' so lahko nosili tudi junaki, kralji, velikani in celo [[demon]]i.<ref>Black & Green 1992, str. 130–131.</ref> Učinek ''melama'' na človeka so opisali z besedo ''ni'', ki pomeni mravljinčenje ali ščemenje.<ref>Black & Green 1992, str. 130.</ref> Božanstva so skoraj vedno nosila rogata pokrivala<ref name=ref16>Black & Green 1992, str. 98.</ref><ref name=ref17>Nemet-Nejat 1998, str. 185.</ref> z do sedem pari volovskih rogov.<ref>Black & Green 1992, str. 102.</ref> Včasih so nosila oblačila z všitimi zlatimi in srebrnimi okraski.<ref name=ref17/>

Starodavni Mezopotamci so verjeli, da njihova božanstva živijo v nebesih<ref name=ref19>Black & Green 1992, str. 94.</ref> in da je božji kip fizično utelešenje samega boga.<ref name=ref19/><ref name=ref20>Nemet-Nejat 1998, str. 186.</ref> Kultni kipi so bili zato deležni nenehne nege in pozornosti<ref name=ref19/><ref name=ref21>Nemet-Nejat 1998, str. 186–187.</ref> zanje zadolžene skupine svečenikov.<ref>Nemet-Nejat 1998, str. 186–188.</ref> Svečeniki so kipe oblačili<ref name=ref23>Black & Green 1992, str. 174.</ref> in prednje nosili darove, da so lahko "jedli".<ref name=ref19/><ref name=ref21/> Verjeli so tudi, da je tempelj božanstva dobesedno prebivališče tega božanstva. Bogovi so imeli barke v naravni velikosti, ki so bile običajno shranjene v njihovih templjih<ref name=ref24>Black & Green 1992, str. 44–45.</ref> in so se uporabljale za prevoz njihovih kultnih kipov po vodnih poteh med različnimi verskimi prazniki.<ref name=ref24/> Bogovi so imeli tudi vozove za prevoz njihovih kultnih kipov po kopnem.<ref name=ref25>Black & Green 1992, str. 52.</ref> Kultne kipe so včasih vozili tudi na bojišče, da so božanstva lahko gledala, kako se bitka odvija.<ref name=ref25/> Mezopotamci so verjeli, da so glavna božanstva mezopotamskega panteona, ki je vključeval Anunake, sodelovala v "zboru bogov",<ref name=ref16>Black & Green 1992, str. 98.</ref> na katerem so bogovi sprejemali vse svoje odločitve.<ref name=ref16/> Zbor bogov je veljal za božanskega dvojnika pol-demokratičnemu zakonodajnemu sistemu, ki je obstajal v času [[Tretja urska dinastija|Tretje urske dinastije]] (okoli 2112 – okoli 2004 pr. n. št.).<ref name=ref16/>

==Mitologija==
===Sumerija===
[[Slika:Ea (Babilonian) - EnKi (Sumerian).jpg|thumb|250px|Akadski valjasti pečat iz obdobja okoli 2300 pr. n. št., na katerem so upodobljeni [[Inana]], [[Utu]] in [[Enki]], trije člani Anunakov]]

Najzgodnejša raba izraza Anunaki je na napisih iz obdobja kralja [[Gudea|Gudee]] (vladal okoli 2144–2124 pr. n. št.) it [[Tretja urska dinastija|Tretje urske dinastije]].<ref name=ref9/><ref name=ref11/>  V najzgodnejših besedilih se izraz Anunaki uporablja za najmočnejša in najpomembnejša božanstva v sumerskem panteonu: potomce boga neba Anuja.<ref name=ref9/><ref name=ref26>Katz 2003, str. 403.</ref> V to skupino božanstev je verjetno spadalo ''"sedem odločujočih bogov"'':<ref>Kramer 1963, str. 123.</ref> [[Anu|An]], [[Enlil]], [[Enki]], [[Ninhursaga]], [[Nana]], [[Utu]] in [[Inana]].<ref>Kramer 1963, str. 122–123.</ref> 

Čeprav so določena božanstva opisana kot člani Anunakov, se ni ohranil noben popoln seznam imen vseh Anunakov<ref name=ref11/> Pojavljajo se samo v knjižnih besedilih kot povezana skupina bogov.<ref name=ref9/><ref name=ref11/> Opisi  so nedosledni<ref name=ref11/> in neskladni tako po številu kot po funkcijah. Zdi se, da so bili prvotno nebeška božanstva z neizmerno močjo,<ref name=ref11/> ki so se v pesnitvi ''Enki in svetovni red'' poklonila Enkiju,  pela hvalnice v njegovo čast in ''"zgradila svoja bivališča"'' med prebivalci Sumerije.<ref name=ref9/><ref>Kramer 1963, str. 180.</ref> V pesnitvi je dvakrat omenjeno, da ''"določajo usode človeštva"''.<ref name=ref9/>

Skoraj vsako večje božanstvo v sumerskem panteonu je veljalo za zavetnika določenega mesta<ref name=ref30>Nemet-Nejat 1998, str. 179.</ref> in ščitilo njegove interese.<ref name=ref30/> Ljudje so verjeli, da božanstvo prebiva v svojem templju v tem mestu.<ref>Nemet-Nejat 1998, str. 187-189.</ref> V enem samem besedilu je omenjeno kar petdeset Anunakov, povezanih z mestom [[Eridu]].<ref name=ref1/><ref>Edzard 1965, str. 17–140.</ref> V pesnitvi ''Inanin spust v podzemlje'' je omenjenih samo sedem Anunakov, ki so prebivali v podzemnem svetu in služili kot  sodniki.<ref name=ref33>Wolkstein & Kramer 1983, str. 60.</ref> Inani so sodili zaradi poskusa prevzema podzemnega sveta<ref name=ref9/><ref name=ref33/> in jo zaradi precenjevanja same sebe obsodili na smrt.<ref name=ref33/>

Glavna božanstva v sumerski mitologiji so bila povezana s posameznimi nebesnimi telesi.<ref>Nemet-Nejat 1998, str. 201–203.</ref> Verjeli so, da je Inana planet [[Venera |Venera]],<ref>Black & Green 1992, str. 108–109.</ref><ref name=ref36>Nemet-Nejat 1998, str. 203.</ref> da je Utu [[Sonce]],<ref name=ref36/><ref>Black & Green 1992, str. 182–184.</ref> Nana [[Luna]], <ref name=ref36/><ref>Black & Green 1992, str. 135.</ref> Anu istoveten z vsemi zvezdami na ekvatorialnem nebu, Enlil z zvezdami na severnem nebu, Enki pa z zvezdami na južnem nebu.<ref>Rogers 1998, str. 13.</ref> Pot Enlilove nebesne orbite je bila neprekinjen simetričen krog okoli severnega nebesnega pola,<ref>Levenda 2008, str. 29.</ref> Anujeva in Enkijeva pot pa naj bi se v različnih točkah sekali.<ref>Levenda 2008, str. 29–30.</ref>

===Akadsko kraljestvo, Babilonija in Asirija===
{{quote box|width=300px|align=right|bgcolor=#c6dbf7|quote=
''"Spoštovanje rodi naklonjenost, žrtev podaljša življenje in molitev odkupi krivdo. Kdor se boji bogov, ga ne zanemari. [...] Kdor se boji Anunakov, podaljša [svoje dni]."''<br>
* Babilonska hvalnica<ref>Leick 2003, str. 100.</ref>}}

[[Slika:Marduk and pet.jpg|thumb|Babilonska upodobitev nacionalnega boga [[Marduk]]a, ki so ga Babilonci in Asirci imeli za pomembnega člana Anunakov]]

V [[Akadsko kraljestvo|akadskih]] besedilih iz 2. tisočletja pr. n. št. so Anunaki opisani enako kot v ''Inaninem spustu v podzemlje'' kot htonična božanstva podzemlja. V skrajšani različici ''Inaninega spusta'', napisani v začetku 2. tisočletja pr. n. št., kraljica podzemlja [[Ereškigal]] pravi, da ''"pije vodo z Anunaki"''.<ref>Dalley 1989, str. 156.</ref> Kasneje v isti pesmi ukaže svojemu služabniku [[Namtar]]ju, naj ''"pripelje Anunake iz Egalgine"'',<ref name=ref44>Dalley 1989, str. 159.</ref> ''"okrasi hišni prag s koralami"''<ref name=ref44/> in jih ''"posadi na zlate prestole"''.<ref name=ref44/> 

V starobabilonskem obdobju (okoli 1830–okoli 1531 pr. n. št.) je bila uvedena nova kategorija božanstev, znanih kot [[Igigi]].<ref>Black & Green 1992, str. 106.</ref> Razmerja med Anunaki in Igigi niso jasna.<ref name=ref11/> V nekaterih primerih se zdi, da sta se kategoriji uporabljali sinonimno,<ref name=ref9/><ref name=ref11/> v drugih, na primer ''Errovi pesnitvi'', pa sta jasno ločeni.<ref name=ref9/><ref name=ref11/> V poznoakadskem epu ''Atra-Hasis'' so Igigi šesta generacija bogov in so prisiljeni opravljati delo za Anunake.<ref name=ref46>Leick 1998, str. 85.</ref><ref name=ref47>Leick 2003, str. 96.</ref> Po štiridesetih dnevih dela se Igigi uprejo, bog [[Enki]], eden od Anunakov, pa ustvari ljudi, da bodo delali namesto njih.<ref name=ref46/><ref name=ref47/>

Od srednjebabilonskega obdobja (okoli 1592-1155 pr. n. št.) dalje se je ime Anunaki na splošno uporabljalo za božanstva podzemlja,<ref name=ref1/> medtem ko se je ime Igigi uporabljalo za nebeška božanstva.<ref name=ref1/> V tem obdobju so bila najmočnejša božanstva nacionalni bog Marduk in Anunaki  [[Ninhursaga|Damkina]], [[Nergal]] in Madanu kot bogovi podzemlja.<ref name=ref1/> 

V akadskem [[Ep o Gilgamešu|Epu o Gilgamešu]], napisanem okoli 1200 pr. n. št., je [[Utnapištim]], ki je edini preživel vesoljni potop, Anunake opisal kot sedem sodnikov podzemlja, ki so zanetili zemljo, ko se je bližala nevihta,<ref>Dalley 1989, str. 112.</ref> ko je kasneje prišla poplava, pa so [[Ištar]] (vzhodnosemitski ekvivalent Inane) in Anunaki objokovali uničenje človeštva.<ref name=ref9/><ref>Dalley 1989, str. 113.</ref>

V babilonskem mitu o ustvarjenju sveta ''[[Enuma Eliš]]'' je Marduk določil položaje Anunakov.<ref>Pritchard 2010, str. 33–34.</ref> Kasnejša babilonska različica epa omenja 600 Anunakov podzemlja<ref name=ref1/> in samo 300 Anunakov nebes,<ref name=ref1/> kar kaže na obstoj zapletene podzemne [[Kozmologija|kozmologije]].<ref name=ref1/> Anunaki, "veliki bogovi", so v zahvalo zgradili [[Esagila|Esagilo]], čudovit tempelj, posvečen Marduku, [[Enki|Eju]] in [[Enlil|Elilu]].<ref>Pritchard 2010, str. 34-35.</ref> V ''Errovi pesnitvi'' iz 8. stoletja pr. n. št. so Anunaki opisani kot bratje boga Nergala<ref name=ref9/> in nasprotniki človeštva.<ref name=ref9/>

Močno poškodovano besedilo iz novoasirskega obdobja (911-612 pr. n. št.) opisuje Marduka, ki svojo vojsko Anunakov vodi v sveto mesto [[Nipur]] in povzroči izgrede.<ref name=ref52>Oshima 2010, str. 145.</ref> Izgredi povzročijo poplavo,<ref name=ref52/> ki prisili rezidenčne bogove Nipurja, da se zatečejo k [[Ninurta|Ninurti]] v tempelj Ešumeša.<ref name=ref52/> Enlil, jezen zaradi Mardukovega prestopka, ukaže bogovom Ešumeše, naj vzamejo Marduka in druge Anunake za ujetnike.<ref name=ref52/> Anunake jim uspe ujeti,<ref name=ref52/> Marduk pa imenuje svojega izbranca Mušteširhablima za vodjo upora proti bogovom Ešumeše<ref name=ref53>Oshima 2010, str. 145–146.</ref> in pošlje svojega glasnika Neretagmila, da opozori boga pismenosti [[Nabu]]ja.<ref name=ref53/> Ko bogovi Eshumesha slišijo Nabujev govor, pridejo  iz svojega templja, da bi ga poiskali.<ref name=ref54>Oshima 2010, str. 146.</ref> Marduk premaga bogove Ešumeše in jih 360 vzame za vojne ujetnike, vključno s samim Enlilom.<ref name=ref54/> Enlil protestira, češ da so bogovi Ešumeše nedolžni,<ref name=ref54/> zato jim Marduk sodi pred Anunaki.<ref name=ref54/> Besedilo se konča z opozorilom boginje Damkiane (drugo ime za [[Ninhursaga|Ninhursago]]) bogovom in človeštvu in prošnjo,  naj ne ponovijo vojne med Anunaki in bogovi Ešumeše.<ref name=ref54/>

===Huriti in Hetiti===
[[Slika:Yazilikaya B 12erGruppe.jpg|thumb|250px|Hetitski relief iz  svetišča Yazılıkaya v [[Hatuša|Hatuši]] s podobami dvanajstih bogov podzemnega sveta,{{sfn|Collins|2002|page=[https://books.google.com/books?id=xMDHgzjSU_MC&pg=PA228 228]}} ki so jih [[Hetiti]] istovetili z mezopotamskimi Anunaki<ref name=ref56>Leick 1998, str. 141.</ref><ref name=ref57>Collins 2002, str. 225.</ref>]]

V mitologijah [[Huriti|Huritov]] in [[Hetiti|Hetitov]], ki so bili na višku sredi 2. tisočletja pr. n. št., so verjeli, da je mlajša generacija bogov pregnala starejšo generacijo bogov v podzemlje,<ref name=ref56/><ref name=ref58>Van Scott 1998, str. 187.</ref> kjer jim je vladala boginja [[Lelvani]].<ref name=ref58/> Hetiti so pregnana božanstva istovetili z Anunaki.<ref name=ref56/><ref name=ref57/> Huriti so Anunake omenjali ''askaruileš šiuneš'', kar pomeni ''"nekdanji stari bogovi"'',<ref name=ref59>Archi 1990, str. 114.</ref> ali ''kattereš šiuneš'', kar pomeni ''"bogovi zemlje"''.<ref name=ref59/> Hetiti in Huriti so v svojih pogodbah pogosto prisegali na stare bogove, da bi zagotovili, da bodo dogovori izpolnjeni.<ref name=ref56/><ref name=ref59/> V enem od mitov je bogom grozil kamniti velikan [[Ullikummi]],<ref>Puhvel 1987, str. 25–26.</ref> zato je [[Enki|Ea]] ([[Enki]]) ukazal starim bogovom, naj poiščejo orožje, s katerim so bila nebesa ločena od zemlje.<ref name=ref59/><ref name=ref61>Puhvel 1987, str. 26.</ref> Bogovi so orožje našli in Ulikumi odsekali noge.<ref name=ref61/>

Imena Anunakov se v huritskih in hetitskih besedilih pogosto razlikujejo,<ref name=ref57/> njihovo število pa je  vedno enako osem.<ref name=ref57/> V enem od hetitskih obredov so imena starih bogov navedena kot: ''"Aduntari vedeževalec, Zulki razlagalec sanj, Irpitija gospodar zemlje, Nara, Namšara, Minki, Amunki in Api"''.<ref name=ref57/> Stari bogovi v huritsko-hetitski religiji niso imeli prepoznavnega kulta.<ref name=ref57/> Oboji so poskušali z njimi komunicirati z obrednim žrtvovanjem prašička v jami, izkopani v zemljo.<ref>Collins 2002, str. 225–226.</ref> Stare bogove so pogosto klicali, da bi opravili obredna čiščenja.<ref>Collins 2002, str. 226–227.</ref> 

S hetitsko pripovedjo o izgonu starih bogov v podzemlje je tesno povezana pripoved starogrškega pesnika [[Heziod]]a, ki v svoji ''Teogoniji'' govori o strmoglavljenju [[Titani|Titanov]], ki so ga izvedli Olimpijci.<ref>Puhvel 1987, str. 26–27.</ref> Grški bog neba [[Uran (mitologija)|Uran]] (njegovo ime pomeni "nebesa"), ki je bil hkrati oče Titanov,<ref>Puhvel 1987, str. 27–29.</ref> izhaja iz hetitske različice boga [[Anu]]ja.<ref>Puhvel 1987, str. 29–30.</ref> V Heziodovi pripovedi Urana kastrira njegov sin [[Kronos]]<ref>Puhvel 1987, str. 27–30.</ref> natančno tako, kot je v hetitski pripovedi Anuja kastriral njegov sin [[Kumarbi]].<ref>Puhvel 1987, str. 25–26, 29–30.</ref>

==Sklici==
{{sklici|4}}

== Viri ==
{{refbegin|2}}
* {{citation|last=Amin|first=Osama Shukir Muhammed|date=31 March 2014|title=Copper alloy foundation figurines with pegs representing Gods|url=https://www.ancient.eu/image/2451/|website=Ancient History Encyclopedia}}
* {{citation|last=Archi|first=Alfonso|date=1990|title=The Names of the Primeval Gods|journal=Orientalia|series=NOVA|volume=59|issue=2|pages=114–129|location=Rome, Italy|publisher=Gregorian Biblical Press|jstor=43075881}}
* {{citation|last1=Black |first1=Jeremy |first2=Anthony |last2=Green |title=Gods, Demons and Symbols of Ancient Mesopotamia: An Illustrated Dictionary|location=London, England|publisher=The British Museum Press|year=1992 |isbn= 0-7141-1705-6}}
* {{citation|last=Brisch|first=Nicole|title=Anunna (Anunnaku, Anunnaki) (a group of gods)|url=http://oracc.museum.upenn.edu/amgg/listofdeities/anunna/|website=Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses|publisher=University of Pennsylvania Museum|date=2016|access-date=2013-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190903073103/http://oracc.museum.upenn.edu/amgg/listofdeities/anunna/|archive-date=2019-09-03|url-status=dead}}
* {{citation|last1=Coleman|first1=J. A.|last2=Davidson|first2=George|title=The Dictionary of Mythology: An A-Z of Themes, Legends, and Heroes|date=2015|publisher=Arcturus Publishing Limited|location=London, England|isbn=978-1-78404-478-7|page=108}}
* {{citation|last=Collins|first=Billie Jean|date=2002|article=Necromancy, Fertility and the Dark Earth: The Use of Ritual Pits in Hittite Cult|url=https://books.google.com/books?id=xMDHgzjSU_MC&q=Hittite+underworld+deities&pg=PA224|title=Magic and Ritual in the Ancient World|pages=224–233|editor1-last=Mirecki|editor1-first=Paul|editor2-last=Meyer|editor2-first=Marvin|location=Leiden, The Netherlands|publisher=Brill|isbn=90-04-10406-2}}
* {{citation|last=Dalley|first=Stephanie|authorlink=|title=Myths from Mesopotamia: Creation, the Flood, Gilgamesh, and Others|date=1989|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=0-19-283589-0|url=https://books.google.com/books?id=7ERp_y_w1nIC&q=Ishtar}}
* {{citation|last=Edzard|first=D. O.|title=Mesopotamien. Die Mythologie der Sumerer und Akkader|journal=Wörterbuch der Mythologie, erste Abteilung|date=1965|volume=I|issue=Götter und Mythen im Vorderen Orient|pages=17–140}}
* {{citation|last=Falkenstein|first=A.|title=Die Anunna in der sumerischen Überlieferung|journal=Assyriological Studies|date=1965|issue=16|pages=127–140}}
* {{citation|last=Fritze|first=Ronald H.|authorlink=|date=2009|title=Invented Knowledge: False History, Fake Science and Pseudo-Religions|url=https://books.google.com/books?id=l2BrqdFg5AkC&q=Pseudohistorylocation%3D|location=London, England|publisher=Reaktion Books|isbn=978-1-86189-430-4}}
* {{citation|last=Fritze|first=Ronald H.|date=2016|title=Egyptomania: A History of Fascination, Obsession and Fantasy|url=https://books.google.com/books?id=vkSkDQAAQBAJ&q=Anunnaki+Ronald+H.Fritze&pg=PA292|location=London, England|publisher=Reaktion Books|isbn=978-1-78023-639-1}}
* {{citation|last=Katz|first=D.|title=The Image of the Underworld in Sumerian Sources|date=2003|publisher=CDL Press|location=Bethesda, Maryland|page=403}}
* {{citation|last=Kramer|first=Samuel Noah|authorlink=|title=Sumerian Mythology: A Study of Spiritual and Literary Achievement in the Third Millennium B.C.: Revised Edition|date=1961|publisher=University of Pennsylvania Press|location=Philadelphia, Pennsylvania|isbn=0-8122-1047-6|url=http://www.sacred-texts.com/ane/sum/}}
* {{citation|last1=Kramer|first1=Samuel Noah|title=The Sumerians: Their History, Culture, and Character|date=1963|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago, Illinois|isbn=0-226-45238-7|url-access=registration|url=https://archive.org/details/sumerianstheirhi00samu}}
* {{citation|first=Samuel Noah|last=Kramer|title=The Sumerian Deluge Myth: Reviewed and Revised|journal=Anatolian Studies|volume=33|date=1983|pages= 115–121|publisher=British Institute at Ankara|doi=10.2307/3642699|jstor=3642699}}
* {{citation|last=Leemings|first=David|title=The Oxford Companion to World Mythology|year=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-538708-7|page=[https://archive.org/details/oxfordcompaniont0000leem/page/21 21]|url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont0000leem/page/21}}
* {{citation|last=Leick|first=Gwendolyn|title=A Dictionary of Ancient Near Eastern Mythology|location=New York City, New York|publisher=Routledge|date=1998|origyear=1991|url=https://books.google.com/books?id=CeEZD-9L5ogC&q=Anunnaki&pg=PA8|isbn=0-415-19811-9}}
* {{citation|last=Leick|first=Gwendolyn|date=2003|title=The Babylonians: An Introduction|url=https://books.google.com/books?id=JIaBAgAAQBAJ&q=Anunnaki+Assyrians&pg=PA96|location=New York City, New York and London, England|publisher=Routledge|isbn=0-415-25315-2}}
* {{citation|last=Levenda|first=Peter|date=2008|title=Stairway to Heaven: Chinese Alchemists, Jewish Kabbalists, and the Art of Spiritual Transformation|url=https://books.google.com/books?id=XY3pLLsqLJQC&pg=PA29|location=New York City, New York and London, England|publisher=Continuum International Publishing Group, Inc.|isbn=978-0-8264-2850-9}}
* {{citation|last=Nemet-Nejat|first=Karen Rhea|authorlink=|date=1998|title=Daily Life in Ancient Mesopotamia|location=Santa Barbara, California|publisher=Greenwood|series=Daily Life|isbn=978-0-313-29497-6|url=https://archive.org/details/dailylifeinancie00neme}}
* {{citation|last=Oshima|first=Takayoshi|date=2010|chapter="Damkianna Shall Not Bring Back Her ''Burden'' in the Future": A new Mythological Text of Marduk, Enlil and Damkianna|title=A Woman of Valor: Jerusalem Ancient Near Eastern Studies in Honor of Joan Goodnick Westenholz|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Wz5yupgO6cUC&q=Anunnaki+Assyrians&pg=PA145|editor1-last=Horowitz|editor1-first=Wayne|editor2-last=Gabbay|editor2-first=Uri|editor3-last=Vukosavokić|editor3-first=Filip|location=Madrid, Spain|publisher=Biblioteca del Próximo Oriente Antiguo|volume=8|isbn=978-84-00-09133-0}}
* {{citation|editor1-last=Pritchard|editor1-first=James B.|editor1-link=|title=The Ancient Near East: An Anthology of Texts and Pictures|date=2010|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-14726-0|page=34|url=https://books.google.com/books?id=Es4NPQvCn3EC&q=%22They+raised+high+the+head+of+%5B%5BEsagila%5D%5D+equaling+%5B%5BAbzu%7CApsu%5D%5D.+Having+built+a+stage-tower+as+high+as+Apsu%2C+they+set+up+in+it+an+abode+for+Marduk%2C+Enlil%2C+Ea.&pg=PA34}}
* {{citation|last=Puhvel|first=Jaan|authorlink=|title=Comparative Mythology|date=1987|publisher=Johns Hopkins University Press|location=Baltimore, Maryland|isbn=0-8018-3938-6}}
* {{citation|last=Robertson|first=David G.|date=2016|title=UFOs, Conspiracy Theories and the New Age: Millennial Conspiracism|url=https://books.google.com/books?id=4ngwCwAAQBAJ&q=Anunnaki&pg=PT94|series=Bloomsbury Advances in Religious Studies|editor1-last=Cox|editor1-first=James|editor2-last=Sutcliffe|editor2-first=Steven|editor3-last=Sweetman|editor3-first=William|location=London, England|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-4742-5320-8}}
* {{citation|last=Rogers|first=John H.|date=1998|title=Origins of the Ancient Astronomical Constellations: I: The Mesopotamian Traditions|journal=Journal of the British Astronomical Association|volume=108|issue=1|pages=9–28|location=London, England|publisher=The British Astronomical Association|bibcode=1998JBAA..108....9R}}
* Story, Ronald. (1976). ''The Space Gods Revealed: A Close Look at the Theories of Erich von Däniken''. Harper & Row. {{ISBN|0-06-014141-7}}
* {{citation|last=Van Scott|first=Miriam|date=1998|title=The Encyclopedia of Hell: A Comprehensive Survey of the Underworld|location=New York City, New York|publisher=Thomas Dunne Books/St. Martin's Griffin|isbn=0-312-18574-X|url=https://books.google.com/books?id=N1EnBgAAQBAJ&q=the+Underworld+in+Hittite+mythology&pg=PA187}}
* {{citation|last=Willis|first=Roy|title=World Mythology|date=2012|publisher=Metro Books|location=New York|isbn=978-1-4351-4173-5|page=[https://archive.org/details/worldmythology0000unse/page/62 62]|url=https://archive.org/details/worldmythology0000unse/page/62}}
* {{citation|last1=Wolkstein|first1=Diane|author1link=|last2=Kramer|first2=Samuel Noah|title=Inanna: Queen of Heaven and Earth: Her Stories and Hymns from Sumer|year=1983|publisher=Harper&Row Publishers|location=New York City, New York|isbn=0-06-090854-8}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

{{Sumerska mitologija}}

[[Kategorija:Mezopotamska božanstva]]
[[Kategorija:Hetitska mitologija]]
[[Kategorija:Huritska mitologija]]
[[Kategorija:Božanstva časa in usode]]
[[Kategorija:Božanstva neba in vremena]]
[[Kategorija:Božanstva podzemlja]]