Pojdi na vsebino

Antefiks

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Etruščanski antefiks iz Vulcija, 1. st. pr. n. št.

Antefiks (lat. antefigere, 'spredaj pritrjen') je čelna opeka oziroma navpični element kot zaključna ploščica na opečnati strehi. V velikih stavbah je bilo čelo antefiksa kamnito in bogato izrezljano, pogosto z ornamentom palmete. V manjših zgradbah so antefiks oblikovali iz keramike, običajno iz terakote, in so bili okrašeni z liki ali drugim okrasjem, še posebej v rimskem obdobju. Iz tega obdobja so jih našli na številnih velikih zgradbah, tudi na zasebnih hišah.

Antefiks se je pojavil na daljših straneh običajno takrat, ko v arhitekturi ni bila uporabljena bočna sima, na ožjih straneh so jih našli pri dvokapnih strehah samo na etruščanskih templjih. Grški antefiksi so bili narejeni po možnosti iz marmorja v obliki palmete, figurativni primeri so razmeroma redki. Na starem italijanskem ozemlju prevladujejo različice iz gline, posebej terakote. Izbira teme je zelo različna: glave mitoloških bitij ali bogov, (Meduza, menade, satiri in Junona), trupla živali (lev, jeleni), prikazni in hibridna bitja (Kentaver).

Viri in sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Chisholm, Hugh, ed. (1911). Encyclopædia Britannica (11th ed.). Cambridge University Press.
  • Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]