Alpska možina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alpska možina
Eryngium alpinum - Planina za Črno goro (4).jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Apiales ()
Družina: Apiaceae (kobulnice)
Rod: Eryngium
Vrsta: E. alpinum
Znanstveno ime
Eryngium alpinum
L.
Čmrlj Bombus hypnorum na gojeni alpski možini

Alpska možina, tudi kraljica Alp, (znanstveno ime Eryngium alpinum ) je do meter visoka roža, ki jo uvrščamo v družino kobulnic. Alpska možina je ena tistih endemičnih rastlinskih vrst, ki na nekaterih nahajališčih izginja, njena ogroženost se zmanjšuje.

Opis[uredi | uredi kodo]

Alpska možina je hemikriptofiti, njeni prezimni popki se nahajajo tik pod površjem zemlje, cvetlična os je bolj ali manj pokončna z nekaj listi.[1] Korenine so globoke in močne.

Stebla so posamična in pokončna, navadno s tremi vejami na vrhu in z vzdolžnimi vijoličastimi črtami. Ta rastlina običajno doseže višino približno 30–70 cm in največ 100 cm. Pritlični listi so ovalni ali v obliki srca, 10–15 centimetrov široki in 13–17 centimetrov dolgi, nazobčani in z dolgim listnim pecljem. Stebelni listi so proti vrhu stebla vedno globlje nazobčani

Socvetja so kobulasta in kratkovaljasta na vrhu glavne veje. So svetlo zeleni pri bazi in s trdimi, ščetinastimi lističi storžka jekleno modre do modro vijoličaste barve. So dolga približno 4 cm in premera 2 cm, obdana s pernato narezanimi lističi, dolgimi do 25 cm. Notranji cvetovi so dolgi približno 2 mm. Obodni cvetovi so sterilni, notranji cvetovi so hermafroditi. Obe vrsti cvetov, obodni in notranji, sta zvezdasto simetrični in s petimi cvetnimi listi. Cvetove oprašijo žuželke. Plodovi so pokovci (rožka oz. ahena), ki razpadejo v 2 enosemenska delna plodiča, ki imata neizrazita vzdolžna rebra z luskami in zgrbančeno vmesno površino.

Raste od Primorskih Alp do Vorarlberga, v gorah zahodne Slovenije in s prekinitvami na severnem delu Balkanskega polotoka, v sestojih visokih steblik, na vlažnih tratah. Vedno na apnenčastih tleh in nad 1500 m nadmorske višine.

Gojenje[uredi | uredi kodo]

Alpska možina se goji kot okrasno rastlino zaradi svoje modre in vijolične barve. Zahteva suho, dobro odcedna tla in polno sonce. [2] Vrtnarskih oziroma gojenih sort je zelo malo.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Alpska možina v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Cveti od julija do septembra. Raste na nekoliko bolj vlažnih tleh po skoraj celotni v Sloveniji, od nižine do višjih predelov.

Pri nas je zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.

Zavarovanje[uredi | uredi kodo]

Populacija v naravi je v zatonu zaradi čezmernega nabiranja za okrasne namene in degradacije habitata za rekreacijo in pašo. Pojavila so se že številna lokalna izumrtja.[3]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pignatti S. - Flora d'Italia – Edagricole – 1982. Vol. II, pag. 176
  2. ^ Eryngium alpinum. Royal Horticultural Society.
  3. ^ IUCN [1]
  • Wolfgang Lippert (1987). Alpsko cvetje. Cankarjeva založba, Ljubljana. COBISS 68407. ISBN 86-361-0352-5. 
  • Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, Uradni list RS, št. 46/2004
  • Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Ur. l. RS št. 82/2002,

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]