Dolina reke Alazani
| Dolina reke Alazani | |
|---|---|
.jpg) Pogled na dolino | |
| Nadm. višina dna | 200–450 m |
| Dolžina | 200 - 225 km SZ-JV |
| Širina | 20 do 40 km |
| Geografija | |
| Država | Gruzija, Azerbajdžan |
| Koordinati | 41°26′34″N 46°06′42″W / 41.44278°N 46.11167°WKoordinati: 41°26′34″N 46°06′42″W / 41.44278°N 46.11167°W |
| Reka | Alazani |
Dolina reke Alazani (gruzijsko ალაზნის ველი, rusko Алаза́нская доли́на, Алазань-Агричайская равнина, Алазань-Авторанская равнина) je planota v vzhodni Gruziji in zahodnem Azerbajdžanu. Na severu meji na Visoki Kavkaz in na jugu na pogorje Gombori. Planoto prečka istoimenska reka Alazani in reka Arpičaj. Del doline v Gruziji se imenuje tudi Kahetijska planota po gruzijski regiji Kaheti.
Planota je na obeh straneh obrobljena s strmimi pobočji. Hribi so zgrajeni iz materiala, ki so ga prinesle reke [1]. Pokrajina je nastala v pliocenu iz deponiranih usedlin iz okoliških gora. [2] Planota je ena najbolj rodovitnih v Gruziji in je središče vinogradništva. [3][4]
Dolžina doline je okoli 200 – 225 km, širina 20 – 40 km, nadmorska višina med 200 – 450 m.
Večji del te doline je nižinski, pokrivajo jo gozdovi hrasta in jelše, polja, sadovnjaki in vinogradi.[5]
V Gruziji so v dolini med pomembnimi mesti: Cnori, Kvareli in Lagodehi. V Azerbajdžanu pa: Balaken, Kahi in Zakatali.
Zaradi podnebnih sprememb se pričakuje zmanjšanje razpoložljive vode na planoti. Da bi zagotovili nadaljnjo rabo v kmetijstvu, preiskujejo možnosti za ciljno zadrževanje vode in namakanje [6].
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ [1] Proposal for rehabilita tion, renewal and optimization of irrigation systems in Kakheti region, 2018-10-12
- ↑ [2] str. 182, Tectonic Evolution of the Eastern Black Sea and Caucasus, M. Sosson, , R.A. Stephenson, S.A. Adamia, Geological Society of London
- ↑ [3] Längerkunde Georgien: Mtkwari, Aragwi, Rioni, Alasani, Iori und Enguri, Georgienseite, 2018-10-12
- ↑ [4][mrtva povezava] Geography, Country of Georgia Ltd, 2018-10-12
- ↑ Алазань-Авторанская равнина, Velika sovjetska enciklopedija, pridobljeno 9. oktobra 2019.
- ↑ [5], str. 66f, Reducing the Vulnerability of Georgia's Agricultural Systems to Climate Change, Nicolas Ahouissoussi, James E. Neumann, Srivastava Jitendra, Cüneyt Okan, Peter Droogers, World Bank Publications
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
