Jesenov krasnik
| Jesenov krasnik | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Agrilus planipennis Fairmaire, 1888 | ||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||
|
Jesenov krasnik (znanstveno ime Agrilus planipennis) je vrsta hrošča iz družine krasnikov, ki je drevesni škodljivec.
Opis in biologija
[uredi | uredi kodo]Odrasli hrošči so smaragdno zelene barve in merijo od 8 do 14 cm v dolžino in okoli 1,6 mm v širino, ličinke pa v končnem stadiju merijo med do 26 in 32 mm. Samica v razpoke na skorji gostiteljskega drevesa odloži od 60 do 90 jajčec posamično ali v skupinah. Jajčeca merijo v premeru med 0,6 in 1 mm. Sprva so bele barve, kasneje pa se oplojena jajčeca obarvajo rdečkasto-rjavo.[2][3] Po sedmih do desetih dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki so bledo rumene barve in imajo na zadku značilna rjava hitinizirana izrastka.[4]
Po izleganju se ličinke zavrtajo v floem, kambij in zunanju ksilem kjer vrtajo rove in se hranijo.[5] Ličinke imajo štiri stadije in celo življenje preživijo pod skorjo drevesa, kjer izvrtajo od 20‐30 cm dolge serpentinaste rove, ki so napolnjeni z rjavo, trdno zbito črvino. V začetku razvoja ličink so rovi ozki, z njihovo rastjo pa postajajo vedno širši.[4] Ličinke se intenzivno hranijo do zime. V hladnejših podnebjih[6] lahko prezimijo ličinke, ki spomladi nadaljujejo z vrtanjem rovov.[4] V krajih s toplejšim podnebjem prezimijo bube[3], ki se zabubijo približno 1,25 cm globoko v lesu ali v skorji drevesa.[5] Spomladi se iz bub razvijejo hroščki, ki se pregrizejo na plano skozi izhodne odprtine, ki so široke 3‐4 mm in imajo značilno obliko velike črke D.[4]
Kot invazivna vrsta
[uredi | uredi kodo]Na območjih, od koder hrošč izvira (vzhodna Azija), ne predstavlja večje grožnje drevesnim sestojem.[7] Na Kitjskem napada predvsem drevesa vrst Fraxinus chinensis, F. mandshurica in F. rhynchophylla. Na Japonskem pogosto napade tudi vrsti F. japonica in F. lanuginosa.[6]
V Severni Ameriki, kjer je vrsta invazivna, povzroče veliko škodo v jesenovih gozdovih, kjer napada drevesa iz vrst F. pennsylvanica, F. nigra, F. americana in F. quadrangulata.[8] V Evropi so najbolj ogrožena drevesa velikega jesena.[6] Poleg jesena hrošč napada tudi druge vrste. V Severni Ameriki so zabeleženi pojavi napada na Chionanthus virginicus.[5][9]
Odrasli hrošči so dobri letalci, ki lahko preletijo razdalje preko 1 km. Ker so majhni in lahki, jih lahko prenese na večje razdalje tudi veter. Poleg naravne širitve je največji prenašalec jesenovega krasnika človek. Širitev poteka z rastlinami za sajenje, vključno z bonsaji, ki lahko prav tako vsebujejo vse razvojne stopnje krasnika, ali njihovimi deli (veje, lubje). Glavni vir prenosa v mednarodni trgovini so neobdelani lesni proizvodi, med katerimi so les, lesni pakirni material, lesni sekanci in les za kurjavo.[4]
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Data Sheets on Quarantine Pests: Agrilus planipennis« (PDF). OEPP/EPPO Bulletin. European and Mediterranean Plant Protection Organization. 35 (3): 436–438. 2005. doi:10.1111/j.1365-2338.2005.00844.x. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. decembra 2013. Pridobljeno 4. maja 2018.
- ↑ Herms, Daniel A.; McCullough, Deborah G. (Oktober 2013). »Emerald Ash Borer Invasion of North America: History, Biology, Ecology, Impacts, and Management« (PDF). Annual Review of Entomology. 59: 13–30. doi:10.1146/annurev-ento-011613-162051. PMID 24112110. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. julija 2020. Pridobljeno 4. maja 2018.
- ↑ 3,0 3,1 Gould, Juli S.; Bauer, Leah S.; Lelito, Jonathan; Duan, Jian (Maj 2013). »Emerald Ash Borer Biological Control Release and Recovery Guidelines« (PDF). USDA-APHIS-ARS-FS. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. julija 2019. Pridobljeno 4. maja 2018.
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč) - ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 »Jesenov krasnik« (PDF). Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno 4. maja 2018.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Poland, Therese. M; Chen, Tigen; Jennifer, Koch; Pureswaran, Deepa (december 2014). »Review of the emerald ash borer (Coleoptera: Buprestidae), life history, mating behaviours, host plant selection, and host resistance« (PDF). The Canadian Entomologist. 147: 252–262. doi:10.4039/tce.2015.4.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 6,0 6,1 6,2 Valenta, V.; in sod. (2016). »A new forest pest in Europe: a review of Emerald ash borer(Agrilus planipennis) invasion«. Journal of Applied Entomology. doi:10.1111/jen.12369.
- ↑ Wang, Xiao-Yi; in sod. (2010). »The biology and ecology of the emerald ash borer, Agrilus planipennis, in China«. Journal of Insect Science. 10: 128. doi:10.1673/031.010.12801.
- ↑ Poland, T.; McCullough, D. (2006). »Emerald ash borer: invasion of the urban forest and the threat to North America's ash resource« (PDF). Journal of Forestry. 104: 118–124. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 4. maja 2018.
- ↑ »Emerald Ash Borer attacking White Fringe Tree«. Pridobljeno 14. decembra 2014.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Ohio Department of Agriculture infestation Arhivirano 2018-05-05 na Wayback Machine. PDF map
- Species Profile- Emerald Ash Borer (Agrilus planipennis) Arhivirano 2018-05-05 na Wayback Machine., National Invasive Species Information Center, United States National Agricultural Library.
