A cappella

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

A cappella je izvajanje glasbe brez spremljave glasbil. Glasbo navadno spremlja oponašanje inštrumentov ali drugih zvokov, tleskanje, ploskanje itd. Izvajalci po navadi izvajajo priredbe znanih pop, rock, jazz pesmi v A cappella stilu, obstajajo pa seveda tudi originalne pesmi. Lahko jo izvaja velik zbor, manjša skupina ali en posameznik.

Izraz A cappella prihaja iz italijanske fraze, ki pomeni »v slogu kapele«. Prvotno se je ta izraz uporabljal za označevanje glasbe, ki so jo peli v kapelah ali manjših bogoslužnih prostorih brez spremljave glasbil. A cappella petje se v cerkvi ni veliko uporabljalo saj so petje v cerkvi navadno spremljale orgle. Izraz so takrat uporabljali za petje v krščanskih ustanovah, zdaj pa je splošnejši.

Kraj in čas začetka[uredi | uredi kodo]

A cappella glasba se je uradno začela okoli 15. In 16. stoletja v cerkvah. Cerkev takrat ni podpirala tovrstne vesele glasbe, s katero so se ljudje zabavali. Za cerkveno a cappello so bili značilni napevi, ki so jih ljudje peli brez inštrumentov. Dva izmed znanih skladateljev tistega časa sta bila Palestrina in Josqin des Prez. A cappella kot jo poznamo danes se je začela sredi 20. Stoletja. Takrat so različne vokalne skupine začele s svojimi glasovi posnemati igranje inštrumentov. Ameriški pevec Ward Swingle je priredil Bachove skladbe za svojo vokalno skupino The  Swingle Singers, ki jo je ustanovil leta 1963 v Franciji. Od takrat je zanimanje za to vrsto izvajanja glasbe postalo vse večje in popularnejše.

Izvajanje[uredi | uredi kodo]

Čeprav se zelo razlikuje od madrigalske glasbe, je ideja o majhni posvetni skupini večinoma moških glasov, ki pojejo v tesni harmoniji brez spremstva ali s spremljave v ozadju, postala zelo priljubljena v petdesetih in šestdesetih letih. Eden od razlogov, da je bilo petje a cappella tako priljubljeno, je bilo, da je bilo cenejše, ker vokalistom ni bilo treba najeti benda za spremljavo .A cappella petje je priljubljeno tudi med šolskimi zborovskimi skupinami, sodobnimi krščanskimi skupinami in odraslimi zbori. Največkrat nastopajo v gledališčih in koncertnih dvoranah. Na odru stoji en ali več pevcev, ki pri izvajanju uporabljajo samo mikrofon, postavljeni pa so v vrsto. Na odru je lahko prisoten tudi zborovodja, ali pa tudi koreografija če jo nastopajoči imajo. Pevci so oblečeni elegantno, oziroma v stilu s temo nastopa.