A cappella

A cappella je izvajanje glasbe brez spremljave glasbil. Glasbo navadno spremlja oponašanje inštrumentov ali drugih zvokov, tleskanje, ploskanje itd. Izvajalci po navadi izvajajo priredbe znanih pop, rock, jazz pesmi v A cappella stilu, obstajajo pa seveda tudi originalne pesmi. Lahko jo izvaja velik zbor, manjša skupina ali en posameznik. Najbolj znani slovenski predstavnik a cappelle je skupina Perpetum Jazzile.

Izraz A cappella prihaja iz italijanske fraze, ki pomeni »v slogu kapele«. Prvotno se je ta izraz uporabljal za označevanje glasbe, ki so jo peli v kapelah ali manjših bogoslužnih prostorih brez spremljave glasbil. A cappella petje se v cerkvi ni veliko uporabljalo saj so petje v cerkvi navadno spremljale orgle. Izraz so takrat uporabljali za petje v krščanskih ustanovah, zdaj pa je splošnejši.

Kraj in čas začetka

A cappella glasba se je uradno začela okoli 15. In 16. stoletja v cerkvah. Cerkev takrat ni podpirala tovrstne vesele glasbe, s katero so se ljudje zabavali. Za cerkveno a cappello so bili značilni napevi, ki so jih ljudje peli brez inštrumentov. Dva izmed znanih skladateljev tistega časa sta bila Palestrina in Josqin des Prez. A cappella kot jo poznamo danes se je začela sredi 20. Stoletja. Takrat so različne vokalne skupine začele s svojimi glasovi posnemati igranje inštrumentov. Ameriški pevec Ward Swingle je priredil Bachove skladbe za svojo vokalno skupino The  Swingle Singers, ki jo je ustanovil leta 1963 v Franciji. Od takrat je zanimanje za to vrsto izvajanja glasbe postalo vse večje in popularnejše.

Izvajanje

Čeprav se zelo razlikuje od madrigalske glasbe, je ideja o majhni posvetni skupini večinoma moških glasov, ki pojejo v tesni harmoniji brez spremstva ali s spremljave v ozadju, postala zelo priljubljena v petdesetih in šestdesetih letih. Eden od razlogov, da je bilo petje a cappella tako priljubljeno, je bilo, da je bilo cenejše, ker vokalistom ni bilo treba najeti benda za spremljavo. A cappella petje je priljubljeno tudi med šolskimi zborovskimi skupinami, sodobnimi krščanskimi skupinami in odraslimi zbori. Največkrat nastopajo v gledališčih in koncertnih dvoranah. Na odru stoji en ali več pevcev, ki pri izvajanju uporabljajo samo mikrofon, postavljeni pa so v vrsto. Na odru je lahko prisoten tudi zborovodja, ali pa tudi koreografija če jo nastopajoči imajo. Pevci so oblečeni elegantno, oziroma v stilu s temo nastopa.